Z mariborsko nadškofijo povezana poslovneža zavračata krivdo

V omenjenem sodnem postopku se je iz istih razlogov znašla tudi nekdanja članica uprave Zvona Ena Mateja Vidnar Stiplošek, ki pa se je za današnji narok opravičila, in se bo morala o krivdi pred sodnikom Danilom Obersnelom izjasniti 4. februarja.

Kot je povedal tožilec Tomaž Bauman, vse tri obtožnica bremeni, da so kaznivo dejanje storili v sostorilstvu, zato da bi družbi Zvon Ena pridobili protipravno premoženjsko korist. Hkrati naj bi v isti višini oškodovali medtem propadlo družbo Forš, ki je v stečajnem postopku priglasila premoženjsko-pravni zahtevek v višini več kot treh milijonov evrov.

Obtoženi naj bi poskrbeli, da so delnice argentinskih družb Sadowa in Elevadores, ki so jih skupaj z družbo PLS pred tem pridobili od družbe Klub Modri, prodali družbi Forš, ta pa jih je pozneje odpisala na vrednost nič. Delnice so bile že takrat po mnenju tožilstva brez vsakršne vrednoti, kar naj bi uprava Zvona vedela in jih je, da jih ne bi odpisala sama, prodala Foršu.

Tožilec je danes Zdolšku v zameno za priznanje dveh kaznivih dejanj zlorabe položaja ponudil enotno kazen dve leti zapora z možnostjo prestajanja kazni ob koncih tedna, Mesarcu pa dve leti pogojne zaporne kazni s preskusno dobo petih let, a sta oba možnost priznanja zavrnila. Slednji bo na sojenju skušal dokazati, da je bil zgolj slamnati predstavnik družbe Forš.

Glede na omenjeno odločitev obtoženih in številne dokazne predloge, ki jih je danes predlagala obramba obeh vpletenih, je pričakovati dolgotrajen sodni postopek. Zagovornika Franci Šoštarič in Dušan Pungartnik sta nezadovoljna tudi z obtožnico, ki naj bi bila po njunem polna pomanjkljivosti, nejasne naj bi bile vloge posameznih obtoženih, zato sta že pred začetkom glavne obravnave napovedala, da se obtožena v primeru vztrajanja tožilstva pri sedanji vsebini zaenkrat ne bosta zagovarjala.

Med drugim sta poleg imenovanja izvedenca ekonomske stroke predlagala tudi zaslišanje številnih prič, med katerimi bo najtežje najti predstavnika obeh argentinskih družb Alejandra Sano, na seznamu pa so se znašli tudi predstavniki obeh Zvonov, nekdanji veleposlanik v Argentini Avguštin Vivod, nedavni v zgodbi okoli Betnave oproščeni nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec ter celo evropski poslanec Alojz Peterle. Tožilec se bo do predlogov opredelil pisno, zadnjo besedo o tem pa bo imel sodni senat.

V zvezi z omenjenim primerom, ki je sicer le eden v kopici nečednih finančnih poslov povezanih s finančnim propadom mariborske nadškofije, so pred leti poročali nekateri mediji. Po pisanju Dnevnika, je posel z argentinskimi delnicami, ki se je med Zvonom in mariborskim podjetjem Forš odvrtel konec leta 2008 oziroma v začetku leta 2009, financirala državna NLB. Zvon naj bi takrat podjetju, ki je domovalo na sedežu nadškofijskega dvorca Betnava in je bilo v slamnati lasti Mesarca, prodal 25 odstotkov družb Sadowa in Elevadores s sedežem v Buenos Airesu.

Propadli Zvon naj bi za Forš konec leta 2008 banki dal tudi poroštveno izjavo, s katero je jamčil za vračilo obveznosti Forša. Slednji naj bi postal le začasni lastnik, saj je z Zvonom hkrati sklenil opcijsko pogodbo, po kateri bi ta v letu 2010 deleža odkupil nazaj. Načrt se je zaradi finančnih težav Zvona izjalovil, Foršu pa sta ostala deleža argentinskih družb in milijonski dolgovi.

Zoper upravi obeh Zvonov se je že pred letom dni na mariborskem sodišču začelo tudi sojenje zaradi zlorabo položaja v primeru domnevno spornega lastninjenja Luke Zadar, kjer naj bi šlo za 17,5 milijona evrov visoko oškodovanje zaradi štirih posojilnih pogodb, s katerimi naj bi denar od NLB preko obeh Zvonov pripeljali do družbe I.J. Storitve. Za zdaj glavna obravnava po zavrnitvi priznanja krivde še ni bila razpisana, saj se zadeva še vedno nahaja pri višjem sodišču v Mariboru, ki odloča o pritožbi zoper zavrnitev predloga za izločitev dokazov.