Do medsebojnega dopisovanja je prišlo potem, ko je poljski konzul Rafal Budyta na željo svojcev in predstavnika poljskega pogrebnega podjetja želel izvedeti, čemu je prišlo do neprimernega stanja posmrtnih ostankov poljskega državljana Kruk Mariusz Roberta, umrlega v Sloveniji, in zakaj je prišlo do neprimernega načina shranjevanja.
Poljski konzul Budyta je v pismu ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću opozoril, da hramba posmrtnih ostankov poljskega državljana na Žalah ni bila opravljena po vseh formalno-pravnih predpisih in postopkih. Zanj in za svojce je bil vprašljiv še pietetni odnos do umrlega. Konzul je v nadaljevanju zapisal: »V zvezi s tem se na Vas (ljubljanskega župana, op. p.) obračam z vljudno prošnjo za pojasnitev vzrokov morebitnega nespoštovanja zakonodaje in Etičnega kodeksa pogrebna in pokopališke dejavnosti…«
Čeprav poljski konzul ni zapisal ničesar tako žaljivega, je Janković, kot je opozoril poljski veleposlanik, kljub vsemu odgovoril z žaljivimi zapisi, med drugim, »da gre v tej zadevi zgolj za izsiljevanje.« Janković je konzula obtožil, da je s svojim ravnanjem »zlorabil gostoljubje našega glavnega mesta in države« in na koncu pisma zapisal celo svarilo: »Po pridobitvi pojasnil se bomo odločili o posredovanju predloga veleposlanika Republike Poljske glede vašega delovanja v Ljubljani.«
Po pismu, ki ga je poljski veleposlanik Czerwinski nazadnje napisal Zoranu Jankoviću, je seveda jasno razvidno, da Jankovićevo 'tožarjenje' konzula ne bo obrodilo nobenega sadu. Kvečjemu nasprotno. Ob žaljivih Jankovićevih obtožbah, je poljski veleposlanik zapisal: »Kot veleposlanik prijateljske države s Slovenijo pričakujem večje spoštovanje do naše države, našega veleposlaništva, mojih sodelavcev in mene osebno.«
In še: »Gospod konzul Rafal Budyta je izpolnjeval svoje obveznosti s področja zaščite interesov poljskega državljana in njegove družine. Iz nobene besede v njegovem dopisu Vam utemeljeno ne izhaja, da bi prejel tako nevljuden odgovor. Vaše pismo, napisano v tem tonu, me je globoko prizadelo.«