Naši mediji so se dostojno poslovili od prostate predsednika države Danila Türka. Naši bomo častili tudi Pahorjeve žolčne kamne, ko bo treba, ali pa zlato žilo predsednika parlamenta. Vse to so lahko relikvije našega neoliberalističnega komunizma – ideološke iznajdbe na ravni odkritja parnega stroja, ki je povzročil industrijsko revolucijo. Le da naša ne bo industrijska. To ni grožnja, ampak informacija.
Zelo po krivici pa so naši mediji samo mimobežno omenili velik uspeh naše vlade – namreč, da je Primorska tako rekoč iz recesije, torej rešena! To je pred časom Primorcem povedal sam ministrski predsednik Borut Pahor, pa ga je opozicija skorajda prijavila protikorupcijski komisiji češ, Primorec je rešil svojo deželo, za druge se mu pa fučka. In so mu pisali iz Prekmurja, Štajerske, Dolenjske in Gorenjske (Bela krajina je nad njim obupala) in ga vprašali, kdaj bo prišel tudi k njim povedat to osupljivo, vsekakor pa pozitivno novico.Prejšnji teden sem se ne po svoji želji mudil na ljubljanski urgenci, kjer sta me prepoznali dve prijetni gospe Primorki. Vzhičeni sta mi pričeli pripovedovati o tem slovenskem čudežu, ki se je primeril na Primorskem, in smo zdaj rešeni, sta rekli. Dodali pa, da sicer Primorci prav nič ne čutijo, da so ven iz krize in recesije, a sta veseli, da se je to ne glede na občutenja posameznikov res zgodilo. In da je naša vlada torej edina, ki je o tej rešitvi Primorske prepričana. Menda so tistega dne, ko je Pahor to izjavil, na Primorskem zavihrale državne, evropske in proletarske zastave in pela se je Vstala Primorska, torej njihova himna. To se pač lahko zgodi samo ob največjih praznikih Primorcev – recimo ob obletnici osvoboditve izpod fašizma. In izhod iz Pahorjeve recesije je kot zmaga nad fašizmom. Ena od obeh mojih Primork z urgence je ravno zaradi stresa, ki ga je doživela ob tej neverjetni novici o Primorskem uspehu, očitno doživela aritmijo in upam, da je danes z njo vse v najlepšem redu. Preden sem se poslovil, mi je rekla, da se je v naši deželi očitno treba psihično pripraviti tudi na možnost, da naša vlada in koalicija naredita še kakšen verbalni čudež, ko bo vstala cela Slovenija, ne samo Primorska. Je pa treba paziti, da bo to vstaja za vlado in koalicijo in ne proti njima! Zdaj, ko so težki časi, se stvari hitro lahko pomešajo, ker številne državljanke in državljani zaradi socialnih stisk niso povsem prisebni.
Zgodovinsko gledano je seveda malo nerodno, če se antirecesijski čudeži pri nas dogajajo okrog prvega aprila, ampak ko gre za spopad s sovragom, je seveda popolnoma vseeno, kdaj se kaj zgodi. Mi zaradi šlampastega zgodovinopisja še zdaj ne poznamo vse resnice o nekaterih herojskih zgodbah iz NOB-ja in zato tudi ni pravega odgovora na provokacije sovražnikov, ki zdaj omalovažujejo prispevek narodnega heroja Franca Rozmana Staneta – oziroma po novem dveh evrov – k slovenski osamosvojitvi. Še zmeraj se namreč najdejo posamezniki, ki trdijo, da Ribičič, Popit, Zemljarič, Ertl, Dolanc, Šetinc, Kardelj, Kraigher, Marinc in drugi naši tovariši niso dali svojega prispevka k osamosvojitvi Slovenije in k njeni državnosti. Kar je recimo laž. Če ne bi bilo imenovanih, tudi želje po osamosvojitvi od njih ne bi bilo. In seveda, če ne bi bilo Osvobodilne fronte (OF), tudi slovenske države ne bi bilo.
Tudi tu je čista zmeda, saj ni povsem jasno, kdaj je OF nastala, čeprav se ve zakaj – da smo naši nategnili druge politične in klerikalne struje in jih prepričali v podpis Dolomitske izjave. Še Stanovnik, oče naroda, nam je nasedel. Zadnjič sem celo slišal, da je OF že leta 1932 v svoj program zapisala, da je njen cilj Slovenija kot samostojna država. Če sem prej pisal o primorskem gospodarskem čudežu, pa je tole okrog tega zgodovinski čudež: namreč, OF je svoj osamosvojitveni progam napisala vsaj deset let prej, preden je bila ustanovljena! In tudi to več kot malomarni zgodovinarji zamolčujejo in zagotovo gre za domobransko zaroto med njimi!
Letos bo nasploh slovesno leto. Že kar vidim našo Katarino Kresal, kako vzhičeno bo kot govorka nastopala po slovenski deželi in pripovedovala o lastnih izkušnjah iz NOB-ja in dodala kakšno zoprno resnico o tem, kdo je leta 1991 razbil drago nam Jugoslavijo. In da so vsi ti pri nas še vedno na svobodi, čeprav se trudimo, da bi jih končno le procesirali. Slovenska demokratična opozicija je pod vodstvom Janeza Janše SFRJ razbila na prafaktorje in se zdaj na primer celo Borut Pahor pošteno trudi in poti, da bi jo le malo in počasi sestavil nazaj. Tako se je zadnjič skupaj s Kosorjevo s Hrvaške dobil v Smederevu še s Tadićem iz Srbije in so delali nekakšno gospodarsko oziroma ekonomsko konfederacijo. Ko bodo namreč vse države, ki so nastale z razbijanjem SFRJ, v evropski uniji, med njimi ne bo več meja. In takrat bomo ponosno spet lahko rekli, da imamo eno samo brezmejno državo na Balkanu.
Če se v Bosni ne bo kaj zakuhalo in jo je zato šel malo v imenu predsednika vlade in EU reševat bivši predsednik Milan Kučan, že kar nekajkrat pa se je legalno in menda trikrat ilegalno Pahor sestal tudi s predsednikom Republike Srbske Dodikom. Ne ve se, o čem sta se pogovarjala, ve pa se, kaj hočeta. A nam Pahor tega še ni sporočil, njegov osebni medijski svetovalec Sarkić pa mora tudi nekaj mesecev držati jezik za zobmi, ker je počenjal neumnosti, ne pa svetoval. A kaj hočete – mladost norost!
P. s.: Josip Broz Tito je z eno nogo še kar naprej v Sloveniji.