Pravzaprav je Uroš Lubej, sopredsednik Solidarnosti, dobil, kar je iskal – ljudsko nezaupnico. Na predčasnih državnozborskih volitvah so mu jo izrekli volivci, saj 4,87 odstotka glasov (zanj je volilo 473 volivcev) ni rezultat, s katerim bi se hvalil. Celo več. Na skupni listi skupaj z Židanovo SD je s tem rezultatov dosegel 46. mesto. Aktivist, vstajnik in filozof, ki se je pred poldrugim letom na »spontanih« vstajah zavzemal za uvedbo instituta »ljudske nezaupnice«, je pogorel na svoji izhodiščni točki. Seveda, njegova zahteva je sicer bila, da bi institut omogočil odpoklic že izvoljenih poslancev in svetnikov na državni in lokalni ravni, toda ljudstvo je bilo nekako pred časom.

Iz Solidarnosti se po volitvah ni nihče oglasil, da bi zadovoljivo pojasnil poraz. Tudi mediji so jih pustili pri miru, čeprav so jih še pred meseci kovali v zvezde kot nekakšne mesije, ki so spodnesli vlado Janeza Janše, čeprav jim to brez zahrbtnežev v DL, SLS in Desusu ne bi uspelo. Razen Desusa so bili na volitvah za svojo »držo« vsi po vrsti nekako kaznovani. Tudi Uroš Lubej. Pred pol leta je dejal, da stranko ustanavljajo zato, ker se ljudje zavedajo, da ostajajo brez političnega zastopstva, da ne želijo oblasti, ampak politiko vrniti ljudem. Volivci so očitno narobe razumeli te vznesene besede, pa so Solidarnost vrnili tja, od koder je prišla – na ulico. Tako je bilo na zadnjih, tako je bilo tudi na evropskih volitvah, ko je stranka dobila 1,67 odstotka glasov. Zdaj naj bi se spet odpravil v boj na lokalnih volitvah, ampak če velja pregovor, da gre v tretje rado, potem bodo kakšnega svetnika vendarle dobili.