Janši se vrača, kar je sam počel drugim: vložil je pet ustavnih obtožb zoper takratne voditelje, zdaj pa je sam na tapeti opozicije

Ustavno obtožbo zoper Janšo je podpisalo 39 poslancev LMŠ, SD, Levice in SAB, ki lahko računajo še na glasove štirih nepovezanih poslancev. Težko pa bodo zbrali 46 poslanskih glasov, da bi nato o ustavni obtožbi razpravljalo še ustavno sodišče.

Predsednik vlade lahko računa na glasove koalicijskih strank SDS, NSI in SMC ter podpornikov v poslanskih skupinah SNS in Desus, vseh skupaj je 45, ki skoraj zagotovo ne bodo podprli ustavne obtožbe. Prav tako se bosta po vsej verjetnosti vzdržala poslanca narodnih manjšin.

Štiri opozicijske stranke Janševi vladi očitajo, da si je prisvojila vse pristojnosti upravljanja z epidemijo covid-19 in da ni pravočasno naročila vseh cepiv, ko bi jih lahko. Denimo decembra je zavrnila približno 800.000 odmerkov cepiva pfizer in moderna, nato ga je naročila januarja, zaradi česar naj bi cepivo dobili pol leta pozneje. Prav tako Janši očitajo pritiske na medije in državno tožilstvo.

Toda najbolj zanimivo je to, da je v preteklosti Janša vlagal ustavne obtožbe proti takratnim premierjem, zdaj pa je postal tudi sam tarča opozicije. Doslej nobena ni bila uspešna. Kar s tremi ustavnimi obtožbami se je kot premier moral soočiti Janez Drnovšek. Prvo je zoper njega leta 1994 vložila poslanska skupina SLS, ki mu je očitala nezakonite obljube Italiji v zvezi s pravicami tujcev do nepremičnin v Sloveniji.

Nato je leta 1998 kar dve ustavni obtožbi zaradi tajnega sporazuma med Slovenijo in Izraelom iz leta 1995 zoper Drnovška vložila SDS. Leta 2010 je SDS vložila ustavno obtožbo zoper takratnega predsednika Danila Türka, povod pa je bilo odlikovanje nekdanjemu šefu Udbe Tomažu Ertlu. Leta 2014 je SDS napovedala še ustavno obtožbo zoper premierko Alenko Bratušek, ki ji je očitala zamujanje z izvedbenim zakonom o fiskalnem pravilu, a do vložitve ni prišlo, ker je Bratuškova prej odstopila.

Proti koncu svojega mandata leta 2018 se je moral zagovarjati tudi Miro Cerar, ki mu je SDS v ustavni obtožbi očitala zlorabo položaja, ker je preprečil zakonito izvršbo o deportaciji sirskega begunca Ahmada Šamija. Končalo se je zelo klavrno, saj je ustavno obtožbo podprlo komaj 18 poslancev, kar 52 pa jih je glasovalo proti.

Podobno se je na tapeti SDS znašel tudi prejšnji premier Marjan Šarec, zoper katerega sta poslanski skupini SDS in SNS vložili ustavno obtožbo, ker v stotih dneh svoje vlade ni uresničil odločbo ustavnega sodišča glede financiranja javnih programov v zasebnih šolah. Ustavno obtožbo je podprlo 29 poslancev, proti pa jih je bilo 53.

Ob tem je treba poudariti, da tudi Janševa vlada še vedno ni sprejela ustreznega zakona, s katerim bi zagotovila stoodstotno financiranje javnega programa v zasebnih osnovnih šolah. Šele po dobrem letu, odkar je prevzela vajeti, je v parlament vložila zakonski predlog, čeprav bi imela več možnosti za uspeh na začetku mandata, ko je imela večinsko vlado.

Zato bo v parlamentarni razpravi zelo zanimivo poslušati očitke o destruktivnosti opozicije, ki jih bodo izrekali poslanci, ki so v prejšnjih mandatih sami za prazen nič vlagali ustavne obtožbe zoper takratne predsednike vlade.