Kot je pred začetkom predavanja "Ali bo za Slovence spet veljalo samo milijon nas je" v Svetovnem slovenskem kongresu za STA povedal Stergar, delež narodnostno opredeljenih Slovencev pada že vse od konca druge svetovne vojne. V letu 1948 se je za Slovence opredeljevalo 97 odstotkov prebivalcev, v letu 2002 pa dobrih 83 odstotkov.
Stergar sicer meni, da obstajajo tri Slovenije - matična, zamejska in izseljenska Slovenija. Ob tem poudarja, da v nobeni državi delež in število tistih, ki se izjavljajo za Slovence, ne upada tako močno kot v matični državi slovenskega naroda. Po njegovih besedah pa zunaj meja Slovenije živi od 461.000 do 558.000 Slovencev.
Stergar je pojasnil, da je med popisoma prebivalstva v letih 1991 in 2002 naglo upadalo tudi absolutno število Slovencev. Upadlo je z 1.689.657 na 1.631.363 narodnostno opredeljenih Slovencev.
Podatki zadnjega štetja prebivalcev v letu 2002, v katerem so raziskovalci beležili tudi jezikovno pripadnost prebivalcev, kažejo, da je prebivalcev, ki so za materni jezik navedli slovenski jezik, bistveno več od tistih, ki so se za Slovence opredelili. V letu 2002 je namreč slovenščino kot materni jezik navedlo 1.723.434 prebivalcev Slovenije. To pa je po Stergarjevih besedah paradoksalno.
Kot je še povedal, se čudi, da upadanju deleža narodnostno opredeljenih Slovencev zlasti kvalificirana javnost - politiki - ne posveča večje pozornosti. Ti naj bi po njegovih besedah skrbeli za razvoj slovenskega jezika in za slovenske kulture.
