Po srečanju s premierjem Robertom Golobom je vlada RTV Slovenija decembra lani nakazala pet milijonov evrov za financiranje programov narodnosti, letos pa še dodatnih deset milijonov. Kljub temu je imel javni zavod v letu 2023 še vedno okoli sedem milijonov evrov izgube. Ob tem se je moral ob izplačilih plač premostitveno zadolžiti z najetim kreditom pet milijonov evrov.
Na sestanku novembra so se dogovorili, da bo RTV tudi v letu 2024 poleg običajnih dobrih dveh milijonov prejela dodatnih deset milijonov evrov. Realizacija tega se je zavlekla, ker bi moral Martič uradu za narodnosti predložiti natančen načrt o porabi teh sredstev. Ta zamik je ob izplačilu regresa že v marcu povzročil nelikvidnost RTV.
Nepredvidena dva milijona evrov
S temi dodatnimi desetimi milijoni pa seveda kljub drastičnim rezom v finance in tudi v program in oddaje je Martiču nekako uspelo pripraviti finančni načrt brez izgube, ki pa se mu je podrl že ob sprejemanju, saj bo moral javni zavod zagotoviti dodatni denar za povišanje plač na osnovi podpisanega sporazuma med vlado in sindikati javnega sektorja, kar je povzročilo dodatne, nepredvidene stroške skoraj dva milijona evrov.
Na to sta opozorila ob sprejemanju programsko- produkcijskega in finančnega načrta tudi člana uprave Simon Kardum in Franci Pavšer. Zaradi drastičnega varčevanja v PPN ni bilo veliko oddaj, vendar po počitnicah z upanjem, da se bodo do tedaj našla sredstva. Kljub temu je svet oba dokumenta s pomembno napako sprejel.
Na nacionalki si od leta 2019 neuspešno prizadevajo za povišanje RTV-prispevka. Tedaj za en evro. Vendar njihovih želja ni izpolnila nobena dosedanja vlada, tudi zadnja Golobova ne. Zakon o RTV Slovenija sicer določa višino prispevka 12,75 evra, vendar dovoljuje vladi spremembo 10 odstotkov do 1. septembra za naslednje leto, če so za to utemeljeni ekonomski razlogi. V skladu s tem bi se lahko prispevek dvignil tudi na 14 evrov, vendar, kot rečeno, vlada nad takšno rešitvijo ni navdušena.
Bomo za RTV-servis namenjali del dohodnine?
Kot pravi Kadunc, je na mizi ideja, da bi problem financiranja rešili z novelo zakona o RTVS: »V koaliciji potekajo pogovori o uvedbi skandinavskega sistema, to pomeni, da bi se za RTV-servis namenjalo del dohodnine. Takšna rešitev bi bila bolj pravična od sedanje, vendar pa je vprašanje, ali je politična volja, da bi ministrstvo lahko to novelo pripravilo in bi bila sprejeta do konca leta.«
Seveda je tudi vprašanje, kako bi se na to novelo odzvala javnost, če bi to dajatev trgali od plače, podobno kot dodatno zdravstveno zavarovanje in dajatev za dolgotrajno oskrbo. Poleg tega bi ta dajatev morala rešiti vprašanja obveznosti za pravne osebe. Tudi sicer sedaj morajo prispevke za televizijsike in radijske sprejemnike plačevati gostinski lokali in podobne dejavnosti, kjer predvajajo radijski ali televizijski program.
Poseben problem je upadanje gledanosti, oglasov je manj, zaradi nižjih dodeljenih stroškov so oddaje vedno slabše ali pa jih ukinjajo, veliko filmov niso kupili in jeseni gledalcem ne bodo mogli ponuditi veliko izbire. Poleg tega problem rešujejo celo s krčenjem dopisniške mreže, ukinili so eno mesto v Bruslju, začasno so hoteli ukiniti mesti v Rimu in Moskvi.
Sto gledalcev TV Koper Capodistria
Zazdaj pa ni predvidena možnost krčenja pri dopisništvih iz Slovenije, kjer imata radio in televizija vsak svojo ekipo, namesto da bi imela skupna dopisništva. Vprašanje je tudi, ali potrebujemo posebni regionalni center v Mariboru in Kopru. TV Koper Capodistria imamo zaradi italijanske manjšine (nenazadnje je zaradi tega lahko RTV prišla do dodatnega proračunskega denarja), težava pa je v tem, da je skoraj nihče ne gleda. Na primer drugo informativno oddajo so po sicer starih podatkih pogosto gledali na manj kot sto sprejemnikih. Problem je, da TV Capodistria ne poroča o življenju in delovanju manjšine, ampak oddaja splošni program v italijanskem jeziku, kar pa zahteva veliko resursov in denarja.
Na RTV Slovenija so po Kadunčevih besedah od leta 2012 le zmanjšali število zaposlenih od več kot 2500 na okoli 2050. Problem pa je v tem, da odhajajoče večinoma zamenjajo novi zaposleni. Od 2021 do 2023 je bilo denimo odpuščenih 156 delavcev, hkrati so na novo zaposlili 123 ljudi.
Kadunc opozarja tudi na neracionalne odpravnine za tiste, ki so izpolnjevali pogoje za upokojitev, med njimi je bila tudi znana novinarka Vida Petrovčič. RTVS jim je ob prekinitvi delovnega razmerja iz poslovnih razlogov izplačala po deset plač namesto treh, če bi se upokojili. »Skupni znesek odpravnin za 13 odpuščenih znaša samo v letu 2024, torej že pod Martičevo upravo, celih 565.758 evrov, torej je za nepotrebnih dodatnih sedem plač RTV izplačala 396.31 evrov,« pravi Kadunc.
Če bi bilo vodstvo bolj racionalno, bi jim zagotovili ustrezno delo. Če ga ne bi našli, pa bi lahko premestilo na slabše plačana delovna mesta, s čimer bi jih skušali prepričati, da morda razmislijo o odhodu v pokoj.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
