Vraničar Ermanova Bruselj prepričevala, da se s prodajo NLB ne mudi

Med predlogi se omenjajo do triletni odlog prodaje ob dodatnih kompenzacijskih ukrepih, prodaja majhnega deleža banke do konca leta in denarna sankcija namesto prodaje bank na Balkanu.

Slovenija bi morala zaradi obsežne državne pomoči NLB v sklopu sanacije bank leta 2013 skladno z enkrat že spremenjenimi zavezami do konca tega leta prodati najmanj polovico delnic 100-odstotno državne največje banke v državi, ostalo pa do konca 2018.

To bo drugi sestanek ministrice in evropske komisarke za konkurenco Margrethe Vestager po junijski odločitvi vlade, da zaradi prenizke cene in tveganj v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami hrvaških varčevalcev nekdanje LB postopek prodaje NLB zaustavi.

Slovenija zavzema stališče, da rešitev ne sme oškodovati davkoplačevalcev in da je treba NLB ohraniti kot močno regionalno bančno skupino, torej da se ne proda donosnih bank v državah nekdanje Jugoslavije, kar je predvideno v primeru neizpolnitve zavez.

Slovenija naj bi predstavila več alternativ zavezam, med katerimi so do triletni odlog prodaje banke ob več kompenzacijskih ukrepih, prodaja znatno manj kot 50-odstotnega deleža banke do konca leta in denarna sankcija, ki bi jo banka plačala državi.

Bruselj prošnje za spremembo zavez ocenjuje od primera do primera, pri čemer podaljšanje roka za prodajo običajno terja kompenzacijske ukrepe za ohranitev ravnotežja prvotne odločitve in ni daljše od 12 mesecev.

V kontekstu obravnavanja primerov državnih pomoči bankam na podlagi evropskih pravil iz leta 2013 se izpostavlja pomen načela enake obravnave članic in na sploh pomen spoštovanja sprejetih zavez oziroma pravnega reda.