Poklukar je funkcijo notranjega ministra v času vlade Marjana Šarca opravljal leto in pol vse do marca letos, predsedujočega preiskovalni komisiji Dejan Kaloha pa je zanimalo ravnanje ministrov za notranje zadeve v zvezi s poročili, ki jih ti redno prejemajo s strani Obveščevalnih komunikacijskih centrov (OKC).
Informacijska pooblaščenka je namreč septembra lani policiji prepovedala pošiljanje poročil z osebnimi podatki notranjemu ministrstvu. Sklep o tem sicer po besedah Kaloha še ni pravnomočen, saj je bila vložena pritožba na upravno sodišče, je pa zanj zanimivo, da je predstavnik policije v omenjenem inšpekcijskem postopku pojasnjeval, da je bila praksa v preteklosti različna, odločitev o tem, ali bo prejemal poročila z osebnimi podatki ali brez njih, pa v rokah ministra.
"Ko je svoj mandat nastopil aktualni minister, poročila OKC k njemu niso več prihajala z osebnimi podatki," je dejal vodja preiskovalne komisije, zato ga je zanimalo, ali je bila Poklukarjeva osebna želja, da prejema popolno poročilo. Slednji je to zanikal in dejal, da tega ni nikoli zahteval, pač pa so prihajali na njegov elektronski naslov s strani policije, zakaj jih je prejemal v tej obliki, pa je potrebno po njegovem vprašati policijo.
Poklukar je povedal, da so bili vsi ti podatki označeni s stopnjo zaupnosti, na vprašanje, zakaj ni razmislil o tem, da bi zahteval anonimizirano verzijo, pa je odvrnil, da so podatke prejemali tudi ministri pred njim. Sicer pa je po njegovem informacijska pooblaščenka o tem začela preverjanje po zgodbi medijev, ki so "demonizirali", kaj vse naj bi počeli s temi podatki in komu vse naj bi jih kot minister posredoval.
"Z vsemi podatki sem ravnal z vsem dolžnim spoštovanjem, kot se s tajnimi podatki tudi ravna," je dejal nekdanji minister in odločno zavrnil, da bi kadarkoli tovrstne podatke izkoristil v politične namene, pač pa jih je koristil zgolj kot vpogled v stanje nacionalne varnosti, saj je nenazadnje za njo bil kot minister tudi zadolžen.
Na današnjo sejo preiskovalne komisije sta bila vabljena tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik in nekdanji notranji minister v prejšnji vladi Janeza Janše Vinko Gorenak, a se je prva opravičila.
Gorenak pa ni delil mnenja s Poklukarjem in je povedal, da sam v dvakratni vlogi državnega sekretarja in pozneje v vlogi ministra ni imel enakih izkušenj. Od samega začetka njegovega ministrskega mandata namreč ni prejemal nobenih poročil OKC, niti takih z osebnimi podatki niti brez. Po njih ni niti spraševal niti jih ni zahteval, je dejal, jih je pa po priložnostnem pogovoru z direktorjem policije pozneje začel prejemati.
"Ne vem pa, če sem sploh prebral dve ali tri ta poročila. Prejemal sem namreč skupne podatke o številu prometnih nezgod, pretepov, tatvin in podobno, ki so jih vsako jutro prebirali tudi na jutranjih radijskih programih. Kakšnih osebnih podatkov pa nisem prejemal," je dejal Gorenak in dejal, da to kaže na politizacijo policije, na kar sam že dolgo opozarja.
Prepričan je namreč, da levi ministri podatke prejemajo z vsemi informacijami, desni pa ne, zato ga ne čudi, da je tudi pri aktualnem ministru Alešu Hojsu bilo takšno poročanje ukinjeno že prvi dan po prevzemu položaja.
Gorenak meni, da minister teh poročil ne potrebuje, saj ne povedo veliko, če pa takšna poročila zahtevaš in zagovarjaš njihovo prejemanje, potem moraš za to imeti nek interes. "Pri tem me glede na medijske objave muči odnos policije, ki je zame v veliki meri levo politično spolitizirana," je še zatrdil Gorenak in spomnil, da je imel tudi sam leta 2012 kar nekaj težav z istim sindikatom, ki trenutno izvaja stavko.
Kot so v zvezi z današnjimi zaslišanji že novembra lani zapisali na spletni strani SDS, je to še posebej pomembno pri ugotavljanju komisije, ali so mehanizmi nadzora nad upravljanjem in vodenjem evidenc policije učinkoviti in da se pretehta morebitna potreba po večjemu in bolj učinkovitem nadzoru nad obdelavo osebnih podatkov v okviru evidenc policije.
Preiskovalna komisija želi obenem ugotoviti, ali so postopki notranjega nadzora v policiji ter dolžnega nadzorstva v okviru pristojnih služb ter vodstva ministrstva za notranje zadeve v primeru nastanka kršitev temeljiti in učinkoviti.
Sedanji notranji minister Aleš Hojs je namreč na nujni seji odbora za notranje zadeve maja lani dejal, da so mu na policiji na vprašanje, če je vpogledovala v mape poslancev ali predstavnikov vlade oziroma kogarkoli drugega, odgovorili, da so vpogledi v mape poslancev ali predstavnikov vlade s strani policije bili opravljeni. Za komisijo je ključno vprašanje pri tem, ali so bili s temi vpogledi seznanjeni vsakokratni notranji ministri in kaj so s temi podatki počeli.