Pobudnik referenduma Vili Kovačič je že napovedal ustavno presojo zakona, vlada pa se pripravlja, da bodo novembra stekla dela na terenu.
Delni neuradni izidi Državne volilne komisije (DVK) tako kažejo, da pobudnikom z referendumom ni uspelo zavrniti zakona o drugem tiru, saj bi se morala za zavrnitev zakona na referendumu izreči večina udeležencev, pri čemer pa mora ta večina hkrati predstavljati tudi najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev.
Vili Kovačič
Glede na volilne imenike, pripravljene pred tokratnim referendumom, bi moralo proti zakonu glasovati okrog 340.000 volivcev, medtem ko se jih je današnjega glasovanja skupaj udeležilo nekaj manj kot 351.000.
Pobudnik referenduma in vodja civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo Vili Kovačič je po neuspehu na referendumu napovedal, da bo zakon zdaj vložil v ustavno presojo, obrnil se bo tudi na računsko sodišče.
Nad rezultatom ni skrival razočaranja. "Pričakoval sem, da bodo ljudje začeli misliti. Ampak očitno propaganda dela svoje. Propaganda je bila močna, na neenakopravnih razmerjih, bila je diskriminatorna in zastraševalna. In to od vsega začetka, od prve izjave, da tega referenduma ne sme biti," je dejal Kovačič.
Vladna stran medtem v nizki volilni udeležbi vidi znak, da imajo volivci dovolj političnih igric in da odločitve o pomembnih infrastrukturnih projektih raje prepuščajo vladi. Premier Miro Cerar je ponovil, da je drugi tir pomemben razvojni projekt za našo prihodnost in po njegovem prepričanju so volivci tudi z neudeležbo na referendumu pokazali, da želijo, da vlada opravi svoje delo, kot si ga je začrtala.
V prvi izjavi po zaprtju volišč je Cerar še zavrnil očitke pobudnikov referenduma, ki v slabi udeležbi vidijo nelegitimnost projekta. "O nelegitimnosti ni govora, pravila so bila jasna, vse smo odigrali po pravilih," je izpostavil.
Tudi infrastrukturni minister Peter Gašperšič in državni sekretar Jure Leben sta ocenila, da volivci odgovornost za projekt prepuščajo vladi. Minister je napovedal, da bodo z delom nadaljevali takoj, ko bodo objavljeni končni rezultati, ves čas pa potekajo tudi priprave na pripravljalna dela. Z njimi bodo po Lebnovih besedah začeli novembra.
Gašperšič informacij o tem, kakšne bodo nadaljnje poteze nasprotnikov zakona, ne želi komentirati. Na izjave Kovačiča, da gre za nelegitimen projekt, je Gašperšič odgovoril, da ne ve, zakaj bi bil nelegitimen. "Če je kaj nelegitimno, je bila ta njegova pobuda, da se tik pred začetkom skuša projekt spodnesti in se neodgovorno ogroža tudi nadaljnji razvoj gospodarstva in države," je dejal minister.
Podobno kot Cerar je tudi Gašperšič državljanom, ki so glasovali proti zakonu, zagotovil, da bodo na vladni strani poskrbeli, da bo projekt voden "transparentno in se ne bo dogajalo nič nečednega".
Zdaj je po Gašperšičevih besedah ključno dokončati in v celoti zapolniti finančno konstrukcijo, torej pridobiti evropska sredstva. Optimistični so glede razpisa, na katerega so se prijavili julija. Nadaljujejo tudi pogovore z Madžarsko in še v letošnjem letu računajo, da bo predlog sporazuma med državama na vladi in potem v DZ.
V parlamentarnih strankah so rezultate sprejeli z različnimi občutki. V koalicijski DeSUS niso presenečeni nad rezultatom referenduma o zakonu o izgradnji drugega tira, saj so pričakovali, da referendum ne bo uspel. Še vedno pa zahtevajo "absolutno transparentnost vseh postopkov, zlasti razpisov ter natančen popis del, da bo cena projekta jasna še pred začetkom gradnje", je navedel prvak DeSUS Karl Erjavec.
V SD medtem ocenjujejo, da so se Slovenci odločili za razvoj, za delovna mesta, predvsem pa prepoznali igro, ki jo igrata SDS in njen predsednik Janez Janša. Po oceni poslanca SD Jana Škoberneta je neuspešen referendum o zakonu o drugem tiru eden zadnjih referendumov, ki jih v resnici ni bilo treba.
Manj zadovoljni so bili v opoziciji. Poslanec SDS Ljubo Žnidar je napovedal, da bodo v stranki še naprej pozorno spremljali projekt izgradnje drugega tira. Kljub temu da dosedanji rezultati kažejo na referendumsko podporo zakonu, pa Žnidar meni, da je referendum prinesel tudi pozitivne učinke. V referendumski kampanji so se, kot je dejal, napovedi ocene vrednosti projekta zniževale, in sicer z 1,7 milijarde evrov na nekaj manj kot milijardo evrov.
Po besedah Mateja T. Vatovca iz Levice vlada rezultata referenduma o zakonu o drugem tiru, ki kaže na ohranitev zakona, ne sme jemati kot izgovor za to, da bo izpeljala ta projekt na tak način, kot si ga je zamislila. To ne sme postati bianco menica za izpeljavo posla z Madžarsko, saj bi bilo to škodljivo za naše gospodarstvo in tudi za državni proračun, je za STA dejal poslanec Vatovec.
Poslanec NSi Zvonko Lah je ocenil, da je vladi očitno uspelo prepričati volivce, da so tudi proti drugemu tiru, če so proti zakonu, a ni tako. Meni, da je še čas za alternativno različico, saj bodo pripravljalna dela trajala dve leti, v tem času pa se bo vlada zamenjala.
V Zavezništvu še vztrajajo pri pozivu iz referendumske kampanje, naj vlada opravi ponovno finančno revizijo projekta, je poudarila predsednica stranke Alenka Bratušek.
Da je bil referendum nepotreben, je ocenil tudi koprski župan Boris Popovič. Priznal je, da zakon ni popoln, da pa državljani z njim ogromno dobimo. Z dvotirno železniško povezavo med Divačo in Koprom in ukinitvijo obstoječega tira pa bodo prebivalci ob progi lahko končno živeli kot vsi ostali.
Podobnega mnenja je tudi Gašpar Gašpar Mišič, ki je je bil prav tako kot koprska občina med organizatorji kampanje v podporo drugemu tiru. Za STA ocenil, da ni prav, da se strateški projekti podrejajo potrebam dnevne politike. Ob tem je spomnil, da je bil drugi tir skupni cilj vseh dosedanjih vlad.
Za Slovenske železnice (SŽ) je novica, da referendum o zakonu o drugem tiru njegovim pobudnikom ni uspel, odlična, je dejal generalni direktor SŽ Dušan Mes. A želimo si to, na kar so opozarjali nasprotniki gradnje, da se projekt izvede čimbolj transparentno in v skladu z dobro poslovno prakso, je poudaril.
Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič pa je za STA izrazil upanje, da bodo zdaj v vladi hitreje pristopili k realizaciji tega projekta in da bo seveda zagotovili primerno in pričakovano transparentnost.
Med ostrimi kritiki vladnega projekta je bil medtem Jože Duhovnik iz Strokovne skupine JD, ki se je danes pridružil pobudnikom referenduma o zakonu o drugem tiru. Dejal je, da bo po njegovem Kovačič nadaljeval bitko o poštenosti v tej državi. "Prenesel bo zadevo na prave institucije," je napovedal.
Zakon o drugem tiru je na referendumu večina volivcev podprla v skoraj vseh volilnih enotah, izjemi sta bili volilni enoti Ljubljana Center in Kranj. Najbolj prepričljivo so ga podprli v volilni enoti Ptuj. Tam se je sicer referenduma udeležilo najmanj volivcev, medtem ko je bila udeležba najvišja v volilni enoti Postojna.
Med posameznimi okraji pa so zakon najbolj prepričljivo podprli v Hrastniku, kjer je za glasovalo kar 75,24 odstotka volivcev, visoko podporo pa je dobil tudi v Trbovljah, Zagorju, Sežani, Mariboru, Murski Soboti in Ormožu.
Po drugi strani se je največ volivcev proti zakonu izreklo v Škofji Loki, in sicer 62,62 odstotka volivcev. Med okraji, kjer je bila podpora zakonu o drugem tiru najnižja, so tudi Grosuplje, Ljubljana Vič - Rudnik in Kranj.
Glede na volilno udeležbo pa med volilnimi enotami prednjači Postojna, kjer je na volišča odšlo 22,1 odstotka volilnih upravičencev. Sledijo volilne enote Ljubljana Center (22,09 odstotka), Ljubljana Bežigrad (21,27 odstotka), Kranj (21,1 odstotka), Novo mesto (19,91 odstotka), Celje (19,86 odstotka) in Maribor (18,1 odstotka). Najnižjo udeležbo so zabeležili v volilni enoti Ptuj, kjer je na volišča odšlo 17,91 odstotka volilnih upravičencev.
