Barbara Brezigar je po nastopu sedanje vlade začela vojno s pravosodnim ministrom, pri čemer je bil vsak njegov ukrep deležen ostre kritike, vedno izražene v javnosti, je v pogovoru za Mladino dejal upokojeni vrhovni državni tožilec Franc Mazi. Tako je Brezigarjeva po njegovem ustvarjala razpoloženje, da vlada in minister ovirata delo tožilstva.
"Generalna tožilka sicer vedno trdi, da brani samostojnost tožilcev, vendar gre za politično frazo. Državni tožilci ne potrebujejo nobene obrambe samostojnosti," poudarja Mazi, ki spominja, da je bil edini primer posega v samostojnost tožilcev, za katerega ve, "poseganje prav generalne tožilke v zadevi bulmastifi, ko je mimo pristojne tožilke peljala predkazenski postopek".Na vprašanje, kdo je Barbara Brezigar, Mazi ni želel ocenjevati njene strokovnosti, "da je pri svojem ravnanju politično motivirana, pa mislim, da je očitno".
Ključni oddelek vrhovnega državnega tožilstva mora vedno biti kazenski oddelek, katerega del je bil tudi sam, trdi Mazi, ki pa ugotavlja, da oddelek zadnja leta ni bil v ospredju pozornosti vrha tožilstva: "Bili smo, po številu in po tem, koliko smo bili pritegnjeni k sodelovanju in posvetovanjem o problematiki tožilstva, manj prisotni."
Sam sicer ministrovih predlogov za spremembe v tožilstvu ne vidi kot posege v tožilstvo, pač pa je Zalar predlagane ukrepe "naravnal v izboljšanje že zastarelega zakona o državnem tožilstvu in državnotožilskega reda".
Upokojeni vrhovni državni tožilec brani odločitev tožilca, ki je mimo preiskave vložil obtožni akt zoper Igorja Bavčarja, saj se kazniva dejanja, ki naj bi jih storili osumljenci, dokazujejo skoraj izključno s podatki o finančnih transakcijah, izjave prič pa ne bodo k dokazovanju prispevale "tako rekoč nič". "S tem, ko je preskočil preiskavo, je dosegel skrajšanje postopka za več let," dodaja Mazi.
Glede izbire otrok tožilcev na razpisih za prosta tožilska mesta Mazi pravi, da "to vsekakor ni higienično", čeprav sam ne dvomi, da so postopki izbire kandidatov za tožilske pripravnike izpeljani korektno.
Med drugim Mazi meni, da je tožilstvo v precejšnjem zaostanku pri sledenju razvoja kazenskega odvetništva. "Tožilstvo bi moralo vzpostaviti specializacije za posamezna področja gospodarskega kriminala, kot so davčne zatajitve, borzno poslovanje in zlorabe položaja, in stalno dodatno izobraževati te tožilce," ocenjuje. Pri tem bi morali biti specializirani tožilci po njegovem tudi finančno stimulirani ter hitreje napredovati.
Prav tako Mazi ugotavlja, da se vrhovno tožilstvo s temi vprašanji ni ukvarjalo, praktiki na okrožnih tožilstvih pa dobijo pri svojem delu zelo malo usmeritev. Problematično je tudi, tako Mazi, da okrožni tožilec za strokovni posvet z vrhovnim tožilcem potrebuje soglasje vodje svojega tožilstva. "Mislim, da je tu šlo za izraz nezaupanja generalne tožilke do kazenskih tožilcev na vrhovnem tožilstvu," dodaja.