Vnovični predlog SDS za večjo preglednost delovanja Banke Slovenije brez zadostne podpore

Poslanci SDS so bili s podobnim predlogom neuspešni v začetku lanskega leta. Vlada in koalicijski poslanci sedaj podobno menijo, da predlog ni ustrezen, ker posega v neodvisnost Banke Slovenije, kot jo določata pogodba o delovanju EU ter statut evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (ECB).

Marko Pogačnik (SDS) je v imenu predlagateljev povzel, da želijo s predlogom povečati oz. zagotoviti preglednost delovanja centralne banke ter vzpostaviti večjo odgovornost njenih organov. Med drugim želijo biti seznanjeni tudi z zaupnimi informacijami.

"Slovenija je edina izmed tranzicijskih držav, ki je že drugič na račun davkoplačevalcev sanirala bančni sistem," je poudaril Pogačnik in dodal, da so v SDS prepričani, da del odgovornosti za stanje v slovenskem bančnem sistemu nosi tudi regulator, to je Banka Slovenije.

Noveliranje zakona v predlagani obliki bodo v prvem branju podprli v NSi in v ZL, sta povedala Jožef Horvat (NSi) in Luka Mesec (ZL). Horvat je na vprašanje, kaj storiti, da se ne bodo ponavljale bančne luknje, ponudil dva odgovora: okrepiti nadzor, kar omogoča predlog zakona, in privatizacija.

Po Meščevem mnenju pa gredo predlogi v smeri povečevanja legitimnega nadzora demokratičnih institucij nad centralno banko. Do sistema njenega delovanja pa je bil precej kritičen: "Evropski sistem centralnih bank je tako na papirju kot v praksi zavožen, zato bo potrebna radikalna sprememba."

Mirjam Bon Klanjšček (ZaAB) pa je bila kritična do predloga zakona. Spomnila je, da SDS v njem ponuja "skoraj enake rešitve kot pred enim letom" in da ga ECB ne lani ne letos ni ocenila pozitivno. "Še več, ECB je v preteklih tednih tudi javno pozvala vlado, naj zagotovi neodvisnost Banke Slovenije," je dejala.

Vprašala se je, koliko poslancev je v resnici prebralo obsežno nedavno poročilo Banke Slovenije o dogajanju v bančnem sistemu, ki ga je ta pripravila na podlagi sklepa DZ, in opozorila na to, da sta se ustavno sodišče in ECB glede razkrivanja bančnih skrivnosti že izrekla negativno.

Tudi Franc Križanič (SD) je menil, da gre za hibrid istega zakona in da je bil tokratni pripravljen precej na hitro. "Ocenjujemo, da da gre za PR-akcijo, lahko tudi za poskus 'nekaj storiti, četudi slabo'," je menil. Na vlado pa je naslovil "pričakovanje, da bo odločnejša in da se ne bo prepustila prodajnemu valu".

Dušan Verbič (SMC) je opozoril, da je predlog pot v zniževanje ugleda Slovenije. "Gre za poskus političnega podrejanja Banke Slovenije in odločanje o pristojnostih, ki jih lahko ugotovi le sodišče, ne poslanci," je dejal.

Marija Antonija Kovačič (DeSUS) pa je ugotovila, da zaradi bančne sanacije trpi sociala, a da se preveč gleda v preteklost in pozabi ustvariti pogoje za naprej. Predloga ne bodo podprli, je napovedala, a v DeSUS od vlade pričakuje, da bo pripravila novelacijo, ki bo "to področje celovito in sistemsko uredilo".

Poslanci so se v razpravi znova zapletli v iskanje vzrokov in odgovornosti za sanacijo bančnega sistema, ki je v zadnjem času tema številnih razprav na sejah DZ, odborov in komisij in ki po mnenju številnih ni prinesla želenih rezultatov v realnem gospodarstvu oz. pri odpravi kreditnega krča v državi.