Nekdo, ki laže, težko očita nekomu drugemu, da laže. Kolumnist Dnevnika Vlado Miheljak je pisca teh vrstic večkrat zmerjal z lažnivcem oziroma očital laž. Pri tem pa pozabil, da je tudi on napisal več laži, tudi o piscu teh vrstic. V zadnji kolumni Biomasa se je spomnil na najino dopisovanje zaradi njegove kolumne Kaj pa dobra stara EU, ki jo je napisal junija 2009. Očital mi je, da nikoli nisem dokazal, da naj bi bil avtor neke izjave o tem, da je treba vse urednike, ki so prišli na novo v Delo, Večer, RTV itd. počistiti »v nulo«. Dejansko sem v svojem komentarju v Reporterju zgolj omenil elektronsko sporočilo, pod katerega je bil pred leti podpisan Vlado Miheljak, da je treba medije »počistiti v nulo«, da ne bo več nobenih sledov o »kadrih Janševe vlade«.
Vlado Miheljak je zamolčal svojo laž
Po dveh letih Vlado Miheljak še vedno ni dokazal verodostojnosti svojega zapisa o (nekdanjih) novinarjih Maga.
Miheljak je v svoji kolumni citiral le del mojega odgovora: »Gospod Vlado Miheljak je sam priznal, da so mu že prej pripisovali izjavo o medijih, ki da jih je treba počistiti v nulo, ter da je zanikal, da bi bila njegova. Sam sem sporočilo videl, seveda pa ni dokazov, da je res njegova, zato sem o njej pisal v pogojniku.«
Izpustil je naslednje: »Vsebina njegovih stalnih napadov in žalitev novinarjev, ki niso po podobi stranke Zares, pa je identična s sporočilom, za katerega trdi, da ga ni napisal.« Zamolčal je tudi nadaljevanje, ki je bilo v mojem odgovoru ključno: »Glede lažnivca in sezone lažnivih kljukcev bo moral najprej pomesti pred svojim pragom. Pozivam ga torej, naj z dokumenti javno dokaže, kdaj je ekipa nekdanjega Maga /…/ v času, ko je bilo po naturalni menjavi v prvem obdobju Delo Janševo, smešila tiste, ki so zapadli v nemilost, ki so izgubljali službe, ki so bili pod direktno cenzuro« ter kateremu »gospodarju« naj bi služili in kako. Če je mislil nekdanjega urednika Janeza Markeša, naj se sama zmenita na kakem kosilu z enakovrednimi prijatelji. Kar zadeva mene osebno, tega nisem počel, tistemu gospodarju, ki je iz nas hotel narediti hlapce, pa sem se uprl skupaj s svojimi sodelavci. Gospod Miheljak je ta novinarski upor označil za ´krokodilje solze´, ker očitno ni koristil ljudem, s katerimi je ´enakovredno´ hodil na kosila.«
Po dveh letih in pol Vlado Miheljak še vedno ni dokazal svojih trditev o tem, kar je zapisal, da naj bi počeli novinarji Maga pri Delu. Tega ne more dokazati, ker se je preprosto zlagal. Gregor Golobič ga bo z veseljem spet sprejel v svoje naročje!