Vlada Janeza Janše namreč pri vprašanju javnega zdravstva ter prihodnje regulacije tobačnih in nikotinskih izdelkov uradno zagovarja dve diametralno nasprotni usmeritvi.

Po eni strani Slovenija, v duhu Draghijevega poročila o konkurenčnosti EU, zagovarja zmanjšanje administrativnih bremen za gospodarstvo in začasno zamrznitev kakršnihkoli novih ukrepov nadaljnjega zaostrovanja regulacije, tudi v tobačni panogi.

Tako je Slovenija septembra 2026 s sklepom vlade podprla avstrijsko pobudo za boljšo, sorazmerno in na dokazih temelječo regulacijo. Na pobudo Avstrije je 13 držav članic EU uradno podpisalo Izjavo o zavezništvu za zmanjšanje administrativnih bremen, ki poziva k bolj sorazmernemu in konkurenčnosti prijaznemu pristopu pri pripravi evropske zakonodaje, kar med drugim predvideva postopnost pri uvajanju novih administrativnih ovir ter predhodno prevetritev dosedanjih ukrepov z vidika njihovega (ne)delovanja.

To isto stališče je v skladu s sklepom vlade na septembrski konferenci na visoki ravni zastopal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo dr. Božo Predalič (SDS).

A nato se je zgodil oster obrat. Minister za zdravje dr. Tadej Ostrc (Demokrati), ki se je znašel pod plazom kritik širše javnosti, civilne družbe in opozicije, se je oktobra 2026 skupaj s še sedmimi ministri za zdravje pridružil nizozemski pobudi za strožjo ureditev nikotinskih izdelkov v okviru revizije evropske direktive o tobačnih izdelkih.

Katera pot je torej prava? Če se malo pošalimo, to bi lahko bilo naslednje referendumsko vprašanje.

Kot vse kaže, se je Slovenija tej pobudi, ki predlaga še dodatne stroge omejitve za tobačne in nikotinske izdelke, pridružila povsem brez ustreznega mandata oziroma sklepa vlade. Ta korak je v očitnem nasprotju z zgoraj opisano iniciativo za zmanjševanje administrativnih bremen, ki jo je potrdila vlada RS. 

Ministrstvo za zdravje smo vprašali, kako komentirajo to dvotirno vlado in katero pobudo bo država spoštovala. Odgovorili so nam, da je namen priprave nove zakonodaje »na enem mestu sistematično in pregledno urediti področje preventive, poenotiti obstoječe rešitve, odpraviti morebitna neskladja in podvajanja ter predvsem zagotoviti večjo učinkovitost in merljivost preventivnih ukrepov«.

Dodajajo, da je takšna usmeritev skladna tudi z razvojem evropske zdravstvene politike: »Evropska unija je s priporočili za razširitev zaščite pred tobačnim dimom in aerosoli, vključno z elektronskimi cigaretami in novimi tobačnimi izdelki, jasno nakazala nadaljnjo krepitev preventivnih ukrepov. Tem usmeritvam sledi tudi Ministrstvo za zdravje. Naš namen je celoviteje obravnavati dejavnike tveganja za zdravje, izboljšati povezovanje različnih področij in okrepiti učinkovite javnozdravstvene ukrepe.«

Glede neskladnosti obeh pobud pa na ministrstvu za zdravje vztrajajo, da med njima ne prepoznavajo vsebinskih nasprotij, in trdijo, da se nanašata na različni področji.

Toda pri omenjeni pobudi se skriva še ena past, ki se ne dotika zgolj javnega zdravja, ampak tudi področja javnih financ in predvsem notranje varnosti z vidika delovanja sivega trga in organiziranega kriminala. Namreč, nizozemsko pobudo so podprle predvsem tiste države, ki že danes izvajajo najstrožjo regulacijo tobačnega trga in imajo najvišja davčna bremena ter posledično najdražje izdelke.

Vendar pa strogost v tem primeru ne prinaša nujno tudi želenih rezultatov, temveč nasprotno – v teh državah dobesedno cveti sivi trg in organizirani kriminal. Vidik ilegalne trgovine je namreč izjemno pomemben, saj se nekatere podpisnice nizozemskega pisma že soočajo z visokim deležem ilegalne potrošnje cigaret.

Po podatkih KPMG za leto 2024 je Francija dosegla osupljivih 18,7 milijarde ilegalno porabljenih cigaret, kar predstavlja 37,6 odstotka celotne potrošnje v državi, na Nizozemskem pa ta delež znaša 17,9 odstotka celotne potrošnje, kar pomeni največje povečanje tega deleža v celotni EU.

Sašo Švigelj

Slovenija pri tem nikakor ni imuna proti opisanim trendom delovanja črnega trga. Vedno številnejši primeri, med katerimi izstopa nedavno razkritje delovanja kriminalne združbe z ilegalno tovarno cigaret v Lendavi, kažejo, da gremo po nevarni poti omenjenih držav.

Je morebiti prav ta vidik pretehtal tudi pri odločanju vlade za priključitev k t. i. avstrijski pobudi? Na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo so nam na naša vprašanja odgovorili le, da po njihovem mnenju »podpisani izjavi po vsebini nista povezani in se nanašata na različna področja, zato ni nikakršne neusklajenosti«.

Po kateri poti bo torej šla Slovenija oziroma vlada Janeza Janše? Po tisti, ki jo zagovarja Avstrija in predvideva previdnost ter preverjanje vplivov novih zaostrenih pravil pred njihovim sprejemom, ali po francosko-nizozemski poti, ki bi težave z razbohotenim sivim trgom reševala tako, da bi regulativo, ne glede na posledice za črni trg, še bolj zategnila?

Kot kaže, glede tega v vladi vlada popolna zmeda. Zato nas pravzaprav ne sme presenečati, da tudi na samem ministrstvu za zdravje krožijo zakonski osnutki, ki se med seboj logično izključujejo. In zato verjetno ne presenečajo tudi govorice, da se Ostrcu izteka čas na ministrstvu.

Katera pot je torej prava? Če se malo pošalimo, to bi lahko bilo naslednje referendumsko vprašanje.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.