Vlada z dodatnimi sprostitvami: to so trgovine, ki bodo po novem odprte

Vlada se je včeraj odločila, da od sobote do vključno 23. decembra sprosti izvajanje še nekaj dodatnih storitvenih dejavnosti. Tako bo v vseh statističnih regijah dovoljeno obratovanje prodajaln, ki v pretežni meri prodajajo tehnično blago, drevesnic, vrtnarij in prodajaln s storitvami izdelave montaže, popravil in vzdrževanja. Prav tako bo omogočeno opravljanje storitev nege hišnih ljubljenčkov in individualnih, nezdravstvenih svetovalnih in terapevtskih storitev.

V regijah, kjer je epidemiološka slika boljša, pa bodo poleg prodajaln, ki v pretežni meri prodajajo oblačila, tekstil in obutev, pri čemer pomerjanje ni dovoljeno, lahko poslovale še knjigarne, papirnice, fotokopirnice ter prodajalne z drobno galanterijo in darilnim programom. Odprte bodo lahko tudi specializirane prodajalne z otroškim programom, omogočeno pa bo tudi opravljanje storitev nepremičninskega posredovanja.

Kako bo z omejitvami po 23. decembru, naj bi bilo znano v prihodnjih dneh. Slovenija pa se bo pri tem zgledovala po dejanjih severnih sosedov, je dejal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Slednji meni tudi, da si Slovenija popolnega zaprtja v času praznikov ne more privoščiti.

Na včerajšnji seji je vlada odločila tudi, da bodo med 24. decembrom in 4. januarjem organi državne uprave z namenom izboljšanja epidemiološke slike v državi opravljali samo nujne naloge. Javni uslužbenci bodo nujne naloge opravljali od doma, le izjemoma tudi na delovnem mestu.

Vlada je odpravila tudi prepoved verskih obredov ob navzočnosti vernikov, a z omejitvami, po katerih bo v verskem objektu, manjšem od 30 kvadratnih metrov, lahko le en verski uslužbenec in en udeleženec, več pa le v primeru, da so iz skupnega gospodinjstva. Slovenski škofje so odločitev vlade, a bo tako vernikom zagotovila pravico do javnega bogoslužja, pozdravili. Svete maše bodo po novih navodilih, ki jih bodo slovenski škofje predvidoma objavili v petek, zopet mogoče od sobote.

V sredo so sicer opravili 6350 testov in potrdili 1642 okužb z novim koronavirusom. Delež pozitivnih testov je bil 25,8-odstoten. Hospitaliziranih je bilo 1229 covidnih bolnikov, 208 od njih jih je potrebovalo intenzivno nego. V domačo oskrbo so odpustili 116 oseb, umrlo pa je 43 bolnikov s covidom-19. Na novo so v sredo v bolnišnice sprejeli 123 bolnikov. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor bo pri prostorski stiski v pomoč tudi mobilna montažna stavba za bolnike s covidom-19, ki bo lahko sprejela 20 do 24 akutnih bolnikov s covidom-19 in pet do šest bolnikov z najtežjo obliko te bolezni.

Sedemdnevno povprečje števila potrjenih okužb po vladnih podatkih za 15. december znaša 1472, 14-dnevna pojavnost okužb na 100.000 prebivalcev pa je 990. Po navedbah vladnega govorca za covid-10 Jelka Kacina imajo med statističnimi regijami najvišjo 14-dnevno povprečje okužb na 100.000 prebivalcev pomurska, jugovzhodna in podravska regija, najnižjo pa v obalno-kraška, goriška, osrednjeslovenska in gorenjska regiji.

Medtem so v polnem teku priprave na cepljenje proti covidu-19, kar je predsednik vlade Janez Janša včeraj označil za velik zalogaj, ki ga bodo izvedli nekje do začetka poletja. Do 70-odstotne precepljenosti, ki jo je potrebno doseči za učinek delovanja cepiva, bo po njegovih besedah potrebno kombinirati pametno uporabo cepiva pri najbolj rizičnih skupinah z veljavnostjo nekaterih omejevalnih ukrepov.

Zaradi že do zdaj sprejetih ukrepov je po Janševih besedah Slovenija v dobrem položaju za nadaljnje spopadanje z negativnimi posledicami epidemije. Kot je dejal na vrhu slovenskega gospodarstva, se vlada tudi v tem času trudi, da bi ohranili razvojne potenciale gospodarstva.

Včeraj je po objavi povzetkov zapisnikov sej svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje odmevalo tudi dogajanje med svetovalno skupino in vlado. Objavljeni podatki po navedbah portala Necenzurirano razkrivajo, da je vlada zamujala s pripravami na drugi val epidemije in ni upoštevala nekaterih predlogov strokovne skupine. Slednja sicer še naprej ostaja v enaki sestavi, kot je bila ustanovljena v začetku oktobra, z izjemo predstojnika Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Maria Fafangla, ki je iz nje izstopil.

Vlada je pri vsaki odločitvi skušala upoštevati stališča in poglede svetovalne skupine za covid-19, je glede omenjenih povzetkov zapisnikov sej skupine zatrdil vladni govorec Jelko Kacin. Ob tem je dodal, da je pri nezdravstvenih vprašanjih, ki vplivajo na druge sfere življenja, vlada morala tehtati nekoliko širše.

Vpliv epidemije na visoko šolstvo pa je včeraj ocenil rektor ljubljanske univerze Igor Papič. Ta opozarja, da praktičnega dela študija ne morejo izvesti na daljavo. Po njegovih besedah je ogroženo izobraževanje cele generacije študentov. Po njegovi oceni trenutni ukrepi in prioritete sproščanja kažejo, da vrednota znanja ni na obzorju odločevalcev.