"Menimo, da je korektno, da v primerih, ko bi ustvarili veliko stisko nekomu, ki je socialno ogrožen, ali v primerih, ko so dobri in trdni izgledi, da bo postopek dejansko izpeljan in gradnja legalizirana, ne ustvarjamo dodatnih težav, ampak jih tudi rešujemo," je povedal minister.
Po predlogu, kot je bil objavljen med vladnimi gradivi, bi odlog za nedovoljene gradnje, ki predstavljajo stanovanjsko stavbo in v kateri bivajo osebe, ki nimajo drugega primernega stanovanja, ali za nedovoljene gradnje, v katerih se opravlja gospodarska dejavnost in bi zaradi izvršitve inšpekcijskega ukrepa grozila hujša gospodarska škoda, z enega leta podaljšali na pet let.
Za nedovoljene gradnje, za katere je vložena pobuda za spremembo prostorskega akta na občini, bi po novem veljalo, da je rušitev odložena do uveljavitve prostorskega akta, vendar največ za pet let, medtem ko je sedaj to obdobje največ tri leta.
Za nedovoljene gradnje, za katere je vložena zahteva za izdajo gradbenega ali uporabnega dovoljenja, bi ostalo, da odlog velja do dokončnosti odločbe o zahtevi.
Odlog izvršitve inšpekcijskih odločb za rušenje je predlagal nekdanji minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, zakon pa je začel veljati 28. decembra 2013. Namen moratorija je bil premostiti čas do priprave zakona o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami, ki naj bi omogočil legalizacijo določenih neskladnih in nezakonitih gradenj.
Po navedbah ministrstva za okolje in prostor je bil postopek priprave predloga zakona o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami, ki je bil v javni obravnavi med 15. aprilom in 15. majem lani, zaradi odstopa vlade ustavljen. Kot so danes za STA povedali na ministrstvu, nadaljujejo s pripravo zakona, ki bo omogočil legalizacijo objektov, "vendar upoštevajoč pobude strokovne javnosti v javni razpravi, da bo zagotovljena sočasnost priprave in sprejemanja sprememb prostorske in gradbene zakonodaje".
Načrtujejo, da bodo te spremembe in pravne podlage pripravljene za obravnavo na vladi konec letošnjega leta, so povedali na ministrstvu.