Na vladi so pojasnili, da organ prve stopnje ni uporabil oziroma je nepravilno uporabil določbe omenjenega zakona, ki urejajo dodelitev državnega tožilca za opravljanje nalog generalnega direktorja in imenovanje generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. Odločbo o imenovanju višjega državnega tožilca Škrleca na ta položaj je izdal nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar, so še dodali na vladi. Škrleca je bil sicer državni sekretar na pravosodnem ministrstvu v času Zalarjevega ministrovanja.
Zelo ostro proti imenovanju Škrleca na položaj direktorja vrhovnega državnega tožilstva je nastopal predvsem notranji minister Vinko Gorenak. Že januarja je v pismu tedanjemu predsedniku vlade Borutu Pahorju zapisal, da je Škrlecc, soavtor zakona o državnem tožilstvu, v zakonu spisal novo delovno mesto, ki ga je nato zasedel sam.
V februarskem intervjuju za STA pa je Gorenak povedal, da je tožilstvo pred tem imelo t. i. generalnega sekretarja. Zalar pa je to delovno mesto po Gorenakovih besedah ukinil, predpisal nov pogoj, in sicer pravniški državni izpit, ki ga prejšnja uslužbenka ni izpolnjevala. "Torej je minister Zalar ustvaril delovno mesto, da je tja zaposlil državnega sekretarja Škrleca," je še takrat dejal Gorenak. Ali bi to delovno mesto ukinil, Gorenak takrat še ni povedal, kot je dejal, se bo o tem odločil pozneje.
Sedanji minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič pa se z obstojem tega delovnega mesta strinja. V intervjuju za STA, ki je bil objavljen marca, je dejal, da je posebno delovno mesto managerja tožilstva pametna rešitev.