Ob prvi obletnici delovanja vlade pod vodstvom premiera Boruta Pahorja v koalicijskih poslanskih skupinah opozarjajo, da je vlada mandat nastopila v nezavidljivi gospodarski situaciji, na katero pa se je po njihovem mnenju dobro odzvala. Nasprotnega mnenja so v opoziciji, ki prvo leto mandata aktualne vlade ocenjuje kot leto zamujenih priložnosti.
V vladi opozarjajo, da so mandat nastopili v času, ko je ves svet in tudi našo državo globoko zaznamovala gospodarska in finančna kriza. Nihče v vladni ekipi zato ni ob prevzemu funkcije razpolagal z običajnimi 100 dnevi uvajanja, temveč se je moral nemudoma odzvati in učinkovito delovati. "Vlada je s svojim delom v prvem letu mandata dokazala, da je Slovenijo tudi v času gospodarske in finančne krize možno voditi učinkovito in jo peljati po poti trajnostnega razvoja," so prepričani v vladi.
Da je bilo gospodarsko in finančno stanje, v katerem se je znašla sedanja vlada, nezavidljivo, meni tudi vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič. Kot pravi, tudi dediščina, ki jo je zapustila prejšnja vlada, ni bila dobra, zato je kriza narekovala hitre, a vendar premišljene ukrepe, ki pa so se po letu dni izkazali kot pravi. Kot pomemben dosežek sedanje vlade Kontič poudarja tudi velik napredek pri urejanju vprašanja meje s Hrvaško. "Tako je vlada kljub težkemu notranjepolitičnemu stanju uspela tudi na zunanjepolitičnem področju zastaviti cilj, da Slovenijo popelje iz krča dolgoletnih obmejnih razprtij s sosedo."
Kot je povzel Kontič, je za vlado turbulentno leto z veliko ovirami, ki pa jih je premagovala uspešno. "Dokazala je, da je kos težkim razmeram in da je za razliko od prejšnje vlade sprejela odgovornost za napredek in razvoj, ne pa spala na lovorikah gospodarske rasti brez pomisleka, kako se lahko pripravi v primeru slabših razmer."
Tudi v Zaresu opozarjajo, da je bilo delo vlade v pretežni meri zaznamovano s svetovno gospodarsko krizo in protikriznimi ukrepi, na izzive krize pa se je vlada odzvala razmeroma zgodaj. Poleg ukvarjanja s protikriznimi ukrepi, ki jih terja gospodarska kriza, je vlada po njihovem mnenje vlada uresničevala tudi ostale zastavljene cilje. Tako kot pozitivne premike ocenjujejo prekinitev s prakso bančnega kreditiranja menedžerskih prevzemov, prepolovitev sejnin, brezplačno cepljenje proti virusu hpv, dogovor o ustanovitvi vladne službe za podnebne spremembe ter dogovor s sindikati javnega sektorja.
V Zaresu pa niso zadovoljni, da je vlada namenila premalo pozornosti razčiščevanju klientelističnih in koruptivnih zgodb prejšnjega mandata, kar je bila obljuba vseh strank koalicije. Poleg tega tudi menijo, da komunikacija in informiranje državljank in državljanov o delu vlade in njenih projektih ni dobra.
Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič ocenjuje, da je vlada v tem letu delala v skrajno težkih pogojih gospodarske krize, v tem obdobju pa je poskušala narediti, kar se je po njeni presoji dalo narediti. "Rezultati so taki, kakršni so, v nadaljevanju pa se bo pokazalo, ali so šle rešitve v pravo smer ali ne, pravi Žnidaršič".
Kot pozitivne dosežke Žnidaršič izpostavlja, da je vlada poskušala zadržati delovna mesta, zmanjšati število nezaposlenih ter pomagati gospodarstvu. Veliko je vložila tudi v iskanje novih zaposlitev, najrevnejšim omogočila enkratni dodatek in ni docela zamrznila rasti pokojnin, še navaja vodja poslanske skupine DeSUS. Nad delom vlade je sicer sam tudi do neke mere razočaran, saj določene stvari niso bile uvrščene v proračun za prihodnje obdobje. Tu Žnidaršič izpostavlja več sredstev za domove za starejše ter reševanje vprašanja prenosa upravljanja Kapitalske družbe na Zpiz.
Po mnenju poslancev LDS so temeljne okoliščine, ki so definirale delo vlade v minulem leto, podedovano stanje ter gospodarska kriza. Vlada se je tako po njihovih navedbah soočila z dejstvom, "da je bilo resnično stanje v Sloveniji bistveno drugačno od slike, ki jo je risal propagandi mehanizem bivše vlade". Neustrezno vodenje države se je tako poznalo zlasti v gospodarstvu, nekdanja vlada pa je poleg tega kritično povečala proračunske izdatke za prihodnost.
Prednostne naloge te vlade so bile v minulem letu zato predvsem sprejemanje protikriznih ukrepov in saniranje katastrofalnih finančnih razmer v državi. V enoletnem mandatu te vlade je bilo po njihovem mnenju storjenega veliko, v LDS pa so še posebej zadovoljni, da so prispevali k izboljšanem delovanju pravne države, "saj smo z mize pospravili leta neurejene zadeve, na nekatere med njimi je dolgo opozarjalo tudi ustavno sodišče". Ob tem izpostavljajo tudi delo dveh ministrstev, ki jih vodijo, in sicer ministrstva za notranje zadeve in pravosodje. Posebej omenjajo "17 let odlašano odpravo največje kršitve človekovih pravic v Sloveniji".
Izjemno kritični do dela vlade pa so v opozicijskih poslanskih skupinah. Po mnenju poslanca SDS Zvoneta Černača je Slovenija je v letu dni iz družbe najboljših pristala v družbi najslabših. "Bili smo med najhitreje rastočimi, sedaj smo med tistimi, ki najbolj zaostajajo." V zadnjem letu dni je vlada po njegovem mnenju povečala številne obremenitve, enormno povečala zadolžitev države, proračunski primanjkljaj, prekinila aktivnosti glede črpanja evropskih sredstev in ničesar storila za pospešitev gospodarske rasti. Največji fiasko pa vlada doživlja pri urejanju odnosov s Hrvaško, meni Černač.
"Praktično vse obljube in zaveze so bile prelomljene, vsled tega tudi najnižja javnomnenjska podpora vladi od osamosvojitve naprej," še ocenjuje poslanec SDS in dodaja, da praktično ni uspeha, s katerim se bo vlada lahko pohvalila. Poudarja še, da trenja v vladajoči koaliciji in med ministri naraščajo, interesi in apetiti pa tudi. "Zdi se, da je bila delitev volilnega plena temeljni cilj, ki ga je vlada zasledovala v zadnjem letu dni".
V SLS pa ocenjujejo, da je preteklo leto predvsem leto izgubljenih priložnosti v boju z gospodarsko-finančno krizo. Kot ocenjuje predsednik stranke Radovan Žerjav, vlada na krizo ni znala učinkovito odgovoriti, ukrepi so bili počasni, premalo odločni in predvsem neučinkoviti. Še najbolj pa v SLS pogrešajo vladne ukrepe na področju gospodarstva, kjer po njihovem mnenju ni bilo ukrepov, ki bi izboljšali konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Kot je zapisal Žerjav, so v SLS tudi zgroženi nad "tako imenovano novo kadrovsko paradigmo, ki je bila pred volitvami sicer predstavljena kot zelo prijazna, dejansko pa se je izkazala za zelo brutalno". "Seveda ne moremo iti mimo vihravega in brezglavega reševanja mejnega vprašanja s Hrvaško na način, ki je Sloveniji v veliko škodo, in z ukrepi, s katerimi Slovenija izgublja dele svojega ozemlja in teritorialni stik z mednarodnimi vodami ter posledično status pomorske države," še meni Žerjav.
Predsednik in vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič pa delo vlade v prvem letu mandata ocenjuje kot zelo slabo. "Mislili smo, da slabše vlade, kot je bila prejšnja, ne more biti, kot kaže, pa je Pahorjeva najslabša vlada po letu 1992," pravi Jelinčič. Nekaj ministrov aktualne vlade bi sicer izvzel, saj po njegovih besedah "ne sodijo v ta sod kolobocije, ki mu pravimo slovenska vlada".
Premier Pahor je po njegovem mnenju izpolnil le malo več kot deset odstotkov svojih obljub, čeprav so bile te zelo velike. Tako po njegovem mnenju ni ničesar naredil za preprečevanje krizne situacije, ki bi se ji Slovenija lahko izognila. "Kriza se povečuje, vedno več je nezaposlenih, čeprav Pahor govori, kako veliko je naredil na področju zaposlovanja," pravi Jelinčič, ki vladi tudi očita, da se v prvi vrsti ukvarja z izbrisanimi. Predsednik vlade po njegovem z arbitražnim sporazumom s Hrvaško izdaja slovenske nacionalne interese.
