Vlada Marjana Šarca še kar odlaša z reformami

Javne finance vsako leto z večjim presežkom

Po minimalnem presežku v letu 2017, ki je dosegel pet milijonov evrov oz. 0,01 odstotka BDP, se je stanje v slovenskih javnih financah leta 2018 malo bolj opazno izboljšalo. Presežek je dosegel 353 milijonov evrov oz. 0,8 odstotka. Slovenske javne finance so se s tem pet let po sanaciji bank, ki je v letu 2013 povzročila skoraj 15-odstotni primanjkljaj, spet utirile trdno v pozitivne številke.

Zadnjih pet let je tako državi uspevalo, da je rast prihodkov prehitevala rast izdatkov. Leta 2019 bo naša država po napovedih ministrstva za finance ustvarila javnofinančni presežek v višini 0,8 odstotka BDP, letos naj bi bil še 0,1 odstotne točke višji. Predvsem zaradi davčnih sprememb, ki z letom 2020 razbremenjujejo lestvico za odmero dohodnine, bo sicer rast skupnih prihodkov države letos nekaj zmernejša kot lani, ko naj bi se gibala okoli pet odstotkov.

Ugodna gospodarska rast omogoča odpravo varčevalnih ukrepov

V zadnjih letih je Slovenija beležila višjo gospodarsko rast od povprečja evra, kar je vladi dajalo prostor za ukinjanje enega varčevalnega ukrepa za drugim. Leta 2019 so bili tako po sedmih letih odpravljeni še zadnji varčevalni ukrepi na področju družinske in socialne politike, tako kot že leta 2018 so se pokojnine izredno uskladile tudi lani, v začetku leta 2019 se je zvišala minimalna plača in nato ponovno 1. januarja letos, ko so iz nje izvzeli tudi vse dodatke.

Med svojimi dosežki vlada Marjana Šarca našteva še brezplačno učno gradivo za celotno prvo triado osnovne šole od leta 2020, višje socialne prejemke, bistveno znižanje davka na dodano vrednost za tiskane in elektronske knjige ter ukrepe za razbremenitev družinskih zdravnikov. "Nekateri pravijo temu bonbončki, mi v tem vidimo prizadevanja za višjo kakovost življenja v Sloveniji," je v povzetku svojega dela v letu 2019 zapisala vlada.

Vlada še kar odlaša z reformami

Gospodarska in finančna kriza sta skupaj s poslabšanimi demografskimi gibanji opozorili na številna strukturna neskladja v Sloveniji, ki zavirajo hitrejše gospodarsko okrevanje, predvsem pa doseganje trajne in stabilne gospodarske rasti ter dolgoročno vzdržnega stanja javnih financ. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) med ključna strukturna neskladja šteje nizko produktivnost gospodarstva, nizko delovno aktivnost nekaterih skupin prebivalstva, neprilagojenost demografskim spremembam, ohranjanje visokega strukturnega javnofinančnega primanjkljaja in visok dolg sektorja država.

Nadaljnji gospodarski razvoj, posledično pa tudi socialni, bo ključno odvisen od sposobnosti pospešiti rast produktivnosti, menijo na Umarju. Prav tako v prihodnje zaradi vse bolj omejene ponudbe delovne sile ob danih demografskih trendih s tako velikim prispevkom povečanja zaposlenosti kot v preteklih letih ne bo več mogoče dosegati visokih stopenj gospodarske rasti, dodajajo.

Nekdanji finančni minister Dušan Mramor je izračunal, da bi bile za ohranitev obstoječe ravni javne pokojninske porabe v BDP potrebne zelo visoke stopnje rasti produktivnosti. Stopnje rasti bi morale dosegati celo 10 odstotkov oz. biti v povprečju do leta 2050 pri 7,3 odstotka, kar je daleč od realnosti, je dejal v začetku lanskega decembra. A med letoma 2000 in 2018 je bila rast produktivnosti v Sloveniji, delno tudi zaradi kriznih let, povprečno le 1,7-odstotna.

Skrajni čas je torej za reforme - na področju pokojninskega sistema, zdravstva, davkov, ... Podobna opozorila naša država posluša že vrsto let in tudi Evropska komisija je v zadnjem poročilu o gospodarskem stanju v Sloveniji izpostavila, da ne vidi napredka na področjih zdravstvenega varstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema, ki jih obremenjuje staranje prebivalstva. Pozvala jo je k ustreznemu fiskalnemu ukrepanju, k reformam na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojninskega sistema in trga dela ter k izboljšanju poslovnega okolja in izvedbi privatizacij v skladu z načrti.

Javni dolg

Dosežkov na področju javnofinančne vzdržnosti Sloveniji nihče ne odreka, prav tako se je v zadnjih letih izboljšal strukturni položaj javnih financ, čeprav je konsolidacija v veliki meri temeljila na začasnih ukrepih. Strukturni javnofinančni saldo, torej tisti, pri katerem se upoštevajo učinki ekonomskega cikla oz. gibanja potencialnega BDP, naj bi se leta 2019 po napovedih vlade oblikoval pri 0,10 odstotka potencialnega BDP, v 2020 pa pri 0,13 odstotka potencialnega BDP.

Hkrati se finančni minister Andrej Bertoncelj rad pohvali, da je Slovenija med članicami evrskega območja, ki najhitreje zmanjšujejo javni dolg. Po znižanju v letu 2018 na 70,4 odstotka BDP naj bi se lani znižal na 66,3 odstotka BDP, kar je po navedbah ministrstva za finance celo nižje od zahtevanega. Leta 2020 država načrtuje dolg v višini 62,1 odstotka BDP, leta 2021 pa naj bi upadel pod predpisano zgornjo mejo 60 odstotkov BDP.