Od volitev so minili dobri trije meseci. V tem času je bilo kar trinajst izrednih sej državnega zbora in štiri redne seje vlade. Medtem ko čakamo še njene bolj domišljene zakonske predloge, s katerimi bo Slovenija dosegla razvojni preboj, se vlada in ministrstva ukvarjajo z ekipiranjem, menjavami in kadrovanji – s pospravljanjem posledic delovanja prejšnje oblasti, pa tudi z reorganizacijo, ki so si jo naložili. S čiščenjem in tlakovanjem terena.

Z zakonom o vladi so prevetrena in združena nekatera ministrstva, zato v ozadju poteka veliko tehnično-kadrovsko premeščanje. Karierni uradniki in administrativno osebje se iz starih, ukinjenih ali spremenjenih direktoratov prerazporejajo v nove kabinetne strukture in sektorje. Številne menjave so izvedene z imenovanjem vršilcev dolžnosti, s čimer izvršna oblast lahko hitro prevzame vzvode upravljanja brez čakanja na polne razpisne postopke.

Vpoklic Ivana Simiča

Ni član vlade, a je njen šef Ivanu Simiču zaupal vodenje delovne skupine za svetovanje pri revizijah finančnega poslovanja ob primopredajah na ministrstvih in vladnih službah. Kot v kabinetu predsednika vlade utemeljujejo vpoklic najbolj znanega davčnega strokovnjaka, delovna skupina ne bo izvajala revizijskih, inšpekcijskih ali drugih oblastnih postopkov.

Tudi ne bo posegala v pristojnosti posameznih organov, temveč bo zagotavljala usklajeno delovanje obstoječih nadzornih mehanizmov in pravočasno obveščanje vlade o ugotovljenih tveganjih in sistemskih pomanjkljivostih, še obetajo.

Jure Klobčar

Ivan Simič je bil v vladi pod vodstvom Janeza Janše zadolžen za vodenje strateškega sveta za debirokratizacijo na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju, pozneje pa je prevzel tudi vodenje finančne uprave. So lahko člani vlade Roberta Goloba zaskrbljeni zaradi tako z vrha strokovno koordiniranega revidiranja?

Globoka država na smetišču zgodovine

Marsikakšna kadrovska menjava se bo morala zgoditi, ko bo z organizacijskim zakonom ustanovljen nov organ pregona korupcije, imenovan Skok. Pričakovanja so velika. Uvodničar Demokracije meni, da se novi oblasti slabo piše, če ji ne bo uspelo vzpostaviti resnično operativnega Skoka, specializirane, strokovno visoko usposobljene in bolje varovane verige pregona, od preiskave prek tožilstva pa vse do pravnomočne sodbe na najvišji instanci.

Skratka, od te verige pregona ni odvisen le uspešen pregon korupcije, temveč usoda vlade. Kot bi bila korupcija le na strani tistih, ki vladi nasprotujejo, ne pa tudi in najprej na strani vsakokrat vladajočih, od zdaj naprej torej četrte vlade Janeza Janše.

Predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož je na nacionalnem radiu glede Skoka dejal, da je ministru za pravosodje Mihaelu Zupančiču »prenesel sporočilo, da mora kakršnikoli prenovi pregona in sojenja slediti tudi prenova zakona o kazenskem postopku, sicer ne bomo prišli daleč«.

Na dodatno vprašanje, ali idejo Skoka razume kot nezaupnico sodstvu ali pa organom pregona, ker ne znajo odpraviti korupcije, je odločno odkimal. Ima jo za poskus izvršilne in zakonodajne veje oblasti, da »zadevo izvede nekoliko drugače«.

Primož Lavre

Stvar vendar ni preprosta. Sebastjan Jeretič je v omenjenem provladnem tedniku dejal, da je predvsem pomembno, da »nova vlada brezkompromisno počisti policijo, tožilstvo in sodstvo. Iz teh ključnih aparatov je nujno odstraniti tiste pokvarjene ljudi, ki so ugrabili državo.« Nekaj tednov pozneje je postal direktor vladnega urada za komuniciranje.

Pošiljanje globoke države, tistih, ki so ugrabili državo, na smetišče zgodovine, zahteva gigantski napor, res prekaljene kadre. Realna je nevarnost, da se boj proti »globoki državi« uporabi kot retorično orodje za delegitimiranje neodvisnih institucij, sodišča, tožilstva, medijev ali nadzornih organov, na koncu pa kot opravičilo oziroma izgovor za neuspehe pri izvedbi napovedanega programa koalicije. In res, že vnaprej smo na enem od portalov slišali, da sta stranki Svoboda in Levica na položaje »fiksirali ljudi«, s katerimi bodo blokirali izvedbo koalicijske pogodbe.

Skok na glavo

Ne glede na izkazano zavidanja vredno operativnost izvajanja oblasti, še preden so stranke postavile vlado, zakonske rešitve Skoka niso uskladili in je vložili v državni zbor pred imenovanjem vlade, kot je pričakoval njen šef. Lahko bi rekli, da Skok na glavo ni uspel. Enega od razlogov je razkril evropski komisar za pravosodje Michael McGreath, ki se je pred dobrim tednom, ne po naključju, mudil v Ljubljani.

Tudi on ni videl osnutka zakona, za katerega se je zanimal, lahko bi mu ga izročili, če drži, da bi bilo treba uskladiti le še nekatere podrobnosti, kot smo pred imenovanjem razumeli predsednika Demokratov Anžeta Logarja.

Facebook

Komisar McGreath je izrazil pričakovanje, da bo vlada izpeljala ustrezno posvetovanje z vsemi deležniki (policijo, tožilstvom, KPK). Prav temu bi se v novi koaliciji nameravali izogniti in uveljaviti zakon na hitro, češ da je pregon korupcije prioriteta koalicije.

Kakšen bo, denimo, položaj KPK oziroma njenih nalog znotraj Skoka, katerega šefa naj bi postavila vlada? Na to vprašanje, ki zadeva njeno neodvisnost, ni odgovora, gotovo pa bi statusna sprememba KPK pretrgala komaj podeljeni mandat Katarini Bervar Sternad. Predsednik oziroma predsednica republike bi izgubila pristojnost imenovanja predsednika KPK.

Brez resnega kadrovskega in programskega temelja

Ministrstva se bodo v prihodnjih tednih kadrovsko še popolnila. Vsa nimajo niti vodij kabinetov. In prav na tem polju je v prednosti aktualna desna vladna sestava.

Po zaslugi kontinuitet vlad Janeza Drnovška je nekdaj izrazito prednjačila LDS. Izvor Golobovih težav, za silo jih je obvladal šele proti koncu mandata, je bila odsotnost strankarske baze ob hitrem vzponu Svobode in močnega vpliva neformalnih kadrovikov, kar je povzročilo nemalo nezaupanja.

Ker je stranka nastala tik pred volitvami, je funkcije polnil z ljudmi iz gospodarstva, civilne družbe in nekdanjih levosredinskih strank (LMŠ, SAB), to pa je vodilo v nenehna notranja trenja in rekordno število menjav v ministrski ekipi. Po začetnih dveh letih nenehnih pretresov se je dinamika odstopov ministrov umirila, kar je vladi prineslo nujno potrebno operativno stabilnost. Skratka Gibanje Svoboda in Robert Golob sta zrasla na valovih antijanšizma, brez resnega kadrovskega in programskega temelja.

Primož Lavre

Čeprav je Janša štiri leta sedel v opoziciji, kar zanj ni bil več noben izziv, je svoje ljudi praviloma obdržal ter krepil njihove kompetence in samozavest.

»Za predsednike posameznih odborov strokovnega sveta je izvršilni odbor izbral posameznike, ki lahko glede na svoje strokovne reference prispevajo k iskanju alternativ in novih priložnosti za stranko in kasneje tudi za Slovenijo, če bo stranka s svojim programom ponovno uspela prepričati slovenske volivce,« so zapisali že pred leti.

Za primer vzemimo predsednico odbora SDS za kohezijo in regionalni razvoj Moniko Kirbiš Rojs. Vodenje strankinega odbora so ji zaupali tudi v času, ko je bila generalna sekretarka stranke Fokus Marka Lotriča. Zdaj vodi ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Za vodjo kabineta je ministrica postavila Leo Furlan, poslansko kandidatko Fokusa.

Forumi SDS

Nedavno so tudi v stranki Svoboda napovedali ustanovitev »vlade v senci«. Ni jih malo, ki dvomijo, da se bo tudi prek nje Robert Golob obdržal v politiki. Cilj senčne vlade je priprava liberalno-socialnega programa, ki bi služil kot neposredna alternativa desnosredinski koaliciji in pripravljal kadre za morebiten povratek na oblast.

Kadrovski potencial v SDS gradijo tudi prek strankinih forumov, v katerih pogoj za članstvo ni tudi plačevanje članarine stranki. Kulturni forum, denimo, vodi zdajšnja ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc, krščanski forum pa nekdanja poslanka SMC Monika Gregorčič.

bobo

Čeprav slednja ni zaposlena v kabinetu predsednika vlade, je bila na predlog kabineta imenovana za namestnico predsednika koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve Jelka Kacina. Mimogrede, prvič je člana tega odbora dobila Nova slovenska zaveza – njenega predsednika Matija Ogrina. Kot članica zveze združenj borcev v odboru sedi generalna sekretarka zveze Manja Konkolič. Gregorčičeva je tudi članica Upravnega odbora javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve.

Gospodarsko-podjetniški forum SDS vodi Zdravko Počivalšek, ki je dobil zaposlitev v kabinetu predsednika vlade. Na čelu foruma za kmetijstvo in podeželje je še vedno predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Jože Podgoršek. Od nekdanjih izpostavljenih članov SMC omenimo še nekdanjega poslanca Gregorja Periča, ki ga je vlada že na prvi seji postavila za v. d. direktorja urada za narodnosti.

Preizkušeni kadri

Na položaje se vračajo stari kadri, predvsem tisti iz mandata 2020–2022, še največ jih najdemo na položajih vodij kabinetov in na najvišje rangiranih uradniških položajih. Vida Borovinšek je spet postala v. d. generalne sekretarke na ministrstvu za okolje in prostor.

Na mesto direktorja direkcije za vode je vnovič imenovan Roman Kramer. Z mesta generalne direktorice direktorata za družino je razrešena Anita Bregar, nasledil jo je Dušan Mikuž, ki je bil na tem mestu že med letoma 2020 in 2022. Rok Janez Šteblaj, nekdaj vodja kabineta pri pravosodnem ministru Ivanu Bizjaku in nekdanji direktor uprave za vojaško dediščino, je zdaj vodja kabineta ministrice za kulturo.

Vodja kabineta na šolskem ministrstvu je Breda Mulec, ki je vodila kabinet ministra za kulturo Vaska Simonitija. Breda Mulec se ukvarja tudi s pisateljevanjem za otroke in mladino.

arhiv

Kdo ima na skrbi piar in družbena omrežja na spletni strani šolskega ministrstva, še ne vemo. Po obisku ministra Boruta Rončevića na Podružnični šoli Ledina je služba za komuniciranje objavila sporočilo s kopico grobih pravopisnih napak, takšna nemarnost/neznanje je na družbenih omrežjih sprožilo veliko privoščljivega zgražanja.

Vlada je na prvih sejah že potrdila vrsto državnih in generalnih sekretarjev ter generalnih direktorjev direktoratov po posameznih resorjih. Nekdanja direktorica SNG Drame Ljubljana Vesna Jurca Tadel (lani je odstopila zaradi nesoglasij z zaposlenimi) je na ministrstvu za kulturo imenovana za v. d. direktorice direktorata za ustvarjalnost. Ne tem direktoratu je kot vodja sektorja za umetnost tudi delala, preden jo je minister Vasko Simoniti imenoval za v. d. direktorice Drame.

Špelo Spanžel je z vrha direktorata za kulturno dediščino zamenjal Viljem Leban, ki je med letoma 2019 in 2024 vodil NUK. Vlada je Blaža Mazija razrešila s položaja generalnega direktorja direktorata za medije, ni pa imenovala novega v. d. Po ustanovitvi samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve (tokrat so njegovi prvi prostori na Metelkovi 6) bi bil lahko njegov direktor vnovič zgodovinar dr. Željko Oset. Ministrstvo bo v kratkem izvedlo razpis.

Zaupanje

Novi direktor direktorata za gozdarstvo in lovstvo je Simon Resman, vodja krajevne enote Radovljica zavoda za gozdove. Je predsednik enega od dveh gorenjskih regijskih odborov NSI in dolgoletni predsednik te stranke v Radovljici. Ostanimo še pri NSI. Vodja kabineta na ministrstvu za demografijo in družino je nekdanja vodja podmladka NSI Katja Berk Bevc.

K ministru za infrastrukturo in energetiko predsedniku NSI Jerneju Vrtovcu se je kot vodja kabineta vrnil Klemen Babnik. Tudi vodenje svojega kabineta je minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj zaupal Urški Pregl, ki je bila njegova uradna govorka v času predsedovanja svetu EU – takrat je bil minister za delo. Dobro se je znašel tudi minister za zdravje in predsednik sveta Demokratov Tadej Ostrc. Kabinet mu vodi Tjaša Vidic; pod ministrom Danijelom Bešičem Loredanom sta bila oba državna sekretarja.

Primož Lavre

Petra Grah Lazar, nekdanja direktorica NPU, ki vodi kabinet pri notranjem ministru Franciju Matozu, ni edini preizkušeni obraz tega resorja. Lovro Lončar, med drugim nekdanji generalni sekretar državnega zbora, je postal generalni sekretar ministrstva za notranje zadeve in javno upravo.

V teh dneh potekajo tudi imenovanja na položaje v okviru ministrstev – na osebno zaupanje, vezano na mandat ministra. Brez javnega razpisa lahko ministri v svoje kabinete pripeljejo do sedem najožjih sodelavcev. Veliko imen kabinetnih zaposlitev še ni prišlo v javnost.

Nekdanji sodnik Zvjezdan Radonjić (konec aprila se je poravnal tožilstvom in priznal krivdo za obrekovanje sodnice in tožilke) se bo v kabinetu ministrice za kulturo Ignacije Fridl Jarc ukvarjal s spremembami predpisov. V kabinetu zunanjega ministra bo za strateško komuniciranje skrbel Edvard Kadič.

Na čelu NPU pomočnik Darka Muženiča Borut Franc

Elegantno je bila izpeljana menjava na vrhu Nacionalnega preiskovalnega urada. Zdajšnji direktor Darko Muženič je pred dvema tednoma sam podal vlogo za premestitev novemu v. d. generalnega direktorja policije Danijelu Lorbku, čeprav je pred dvema letoma prejel nov petletni mandat.

Kot policijski svetnik se je raje umaknil na Policijsko akademijo. Položaj direktorja NPU je zelo frekventen. Muženiča je leta 2019 imenovala generalna direktorica policije Tatjana Bobnar, a je bil pod tretjo Janševo vlado takoj razrešen. Na tem položaju so se nato zvrstili Igor Lamberger, Uroš Lepoša, Petra Grah Lazar in Boštjan Mlačnik.

Prvi policist Danijel Lorbek je na čelo NPU kot v. d. direktorja zdaj imenoval Boruta Franca, dosedanjega pomočnika direktorja v tem uradu. Lorbek – poznamo ga po tem, da sta v njegov operativni štab, bil je vodja uniformirane policije, med proticepilskimi protesti oktobra 2021 prišla notranji minister Aleš Hojs in svetovalec za nacionalno varnost Žan Mahnič – je za vodenje službe generalnega direktorja policije na Generalni policijski upravi pooblastil Igorja Lambergerja.

Primož Lavre

Dosedanji vodja službe Uroš Lepoša bo odslej delal v službi za strateški razvoj, nadzorstvo in odličnost policijskega dela GPU. Donald Rus, ki je bil od 1. januarja letos začasno napoten na delovno mesto pomočnika direktorja Uprave uniformirane policije, je prevzel naloge namestnika v. d. generalnega direktorja policije.

Rus je večji del policijske kariere preživel na območju mariborske policijske uprave in je bil tudi njen direktor. Tudi drugi namestnik generalnega direktorja policije, Beno Meglič, je na Generalno policijsko upravo prišel s položaja direktorja mariborske policijske uprave.

Janši dala priznanje Golobič in Kučan

V začetku mandata so se v kabinetu vlade Roberta Goloba znašli nekateri manj izkušeni ljudje, kakšen morda tudi preveč, kdo od sicer zaupanja vrednih državnih sekretarjev si ni predstavljal, kakšen bo slog vodenja vlade in za kaj vse jih lahko uporabi. Vse to in še kaj so bili razlogi za veliko menjav v kabinetu v prvi polovici mandata.

Odšla je vodja kabineta Petra Škofic, profesor obramboslovja Anton Grizold, nekdanji veleposlanik v ZDA Andrej Benedejčič, nekdanja direktorica muzeja novejše zgodovine Kaja Širok. V zadnjem letu mandata so se člani kabineta kot ekipa sestavili in uglasili – tudi s predsednikom vlade seveda. Njihov šef, ki je pred dobrimi štirimi leti kot odrešitelj premočno zmagal, je bil tokrat pred preizkušnjo, ki je ni zmogel.

Robert Balen

Še nikomur po Drnovšku ni uspelo ponoviti mandata – ne oziraje se na prizadevnost članov njegovega generalštaba oziroma kabineta. Vprašanje, ali bo leta 2030 drugače, vseeno ostaja odprto, nekomu bo nekoč le uspelo. Lojze Peterle, ki je bil sicer pred leti nekajkrat »tepen« zaradi samosvoje drže v odnosu do predsednika SDS (po volitvah leta 2022 mu je pretila razrešitev s položaja predsednika VSO), pravi, da bo ta ena močnejših Janševih vlad. Podobnega mnenja je Gregor Golobič, Drnovškova desna roka v LDS.

Janši je treba priznati, je dejal pred prazniki nekdanji predsednik Milan Kučan, da politiko obvlada bolj kot danes vsi okoli njega v slovenski politični strukturi – na levi in na desni strani.

Seveda pa ne gre brez napak. V. d. direktorja urada za komuniciranje Sebastjan Jeretič se je dan pred državno proslavo ob dnevu državnosti skliceval na nerodnost ob prvem večjem dogodku, odkar je na položaju. S tem je nase prevzel neljubo breme te »nerodnosti«. Kdorkoli jo je že zagrešil ali narobe razumel (spremenjena?) navodila z vrha, je že dejstvo priznanja »nerodnosti« marsikoga presenetilo, čeprav se ujema z bolj spravno držo predsednika vlade. Janša je, denimo, v teh dneh spregledal dovolj neposredne kritike vlade, ki jih je izrekla predsednica Nataša Pirc Musar.

V zadnjem Reporterju je nekdanji državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba Vojko Volk ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve ter dneva spomina na žrtve povojnih pobojev označil za sramotno ideološko neumnost.

Vsekakor bo držalo, da nerodnosti, neumnosti in sramotne stvari počno tako dobro izkušeni kadri kot tisti z manj izkušnjami. Šef protokola Aleksander Strel je na tem položaju že od leta 2018, ko je zamenjal Ksenijo Benedetti; kariero je začel kot koordinator dogodkov v protokolu.

Ostaja načelnik generalštaba, a je pod nadzorom

Več stalnosti je v zadnjem obdobju na položaju načelnika generalštaba Slovenske vojske. Medtem ko so se v preteklosti (predvsem med letoma 2018 in 2020) načelniki menjali izjemno hitro, sta zadnja dva mandata prinesla bolj predvidljivo vodenje. Robert Glavaš je vojski načeloval več kot pet let, ko se je konec lanskega leta upokojil. Boštjana Močnika je nova vlada obdržala na položaju.

Na poslanskem zaslišanju pred imenovanjem je še kot kandidat za ministra Valentin Hajdinjak na vprašanje poslanca SDS Žana Mahniča o morebitni menjavi načelnika generalštaba in še nekaterih kadrov na ministrstvu (v svojem slogu je navedel njihova imena) dejal, da menjave ne napoveduje, pričakuje pa, da bodo vsi, ko jim bodo dali usmeritve, po njih delali, se držali rokov in sledili viziji nove vlade.

Primož Lavre

Poglejmo, kaj je zmotilo Mahniča, v tem sklicu je predsednik odbora državnega zbora za notranje zadeve in javno upravo. Bil je eden tistih, ki so bili navdušeni ob njegovem imenovanju, saj je vrhunski strokovnjak, zdaj pa ugotavlja, »da od njega ni praktično nič, razen tega, da naj bi se z direktorjem OVS gospodom Andrejem Fefrom dogovorila, da so umaknili oceno ogroženosti, da lahko načelnik podpisuje neomejene zneske za pogodbe, o katerih sem že prej govoril.

In če načelnik misli naprej delati tako, kot je delal v teh mesecih, na podlagi katerih sem jaz razočaran, potem je smiselno se pogovarjati tudi o kakšnih drugih rešitvah.« Mahnič je prizanesljivo dopustil možnost, da »kljub dobrim namenom nekaterih stvari ni mogel izpeljati zaradi vladajoče garniture na ministrstvu za obrambo, ki mu določenih stvari ni pustila«.

Naj ponazorimo Mahničevo pokroviteljsko držo do Hajdinjaka še s temi besedami: »Nadalje pričakujem od vas, gospod kandidat, da boste razveljavili vse škodljive odločitve, narejene v zadnjih dneh oziroma tednih. In to vključno s preklicem, da se Rolanda Žela pošlje za predstavnika OVSE na Dunaj.

Da se namestnico direktorja OVS, neko gospo, ki je ne bom imenoval, ker ne vem, ali jo lahko ali ne, čeprav v medijih je zapisala, da se jo, takoj pokliče nazaj, da ne bo šla v Zagreb. Kadrovanja v zadnjih dneh na funkcije, ki prinašajo pet tavžent plus evrov plače, mora biti enkrat dovolj.

Kandidat, jaz to od vas pričakujem, ker računajte, da vas bom čez dva, tri mesece v poslanskem vprašanju vprašal, če je bilo to narejeno.« Roland Žel (še) ostaja na položaju obrambnega svetovalca na stalnem predstavništvu pri OZN, OVSE in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju – vodi ga Melita Župevc, nekdanja članica kabineta premierja Goloba.

Je pa vlada takoj razrešila direktorja direktorata za logistiko Željka Kralja in na njegovo mesto kot vršilca dolžnosti imenovala Uroša Korošca. Po volitvah 2022 je bilo obratno: Kralj je zamenjal Korošca na čelu direktorata za logistiko. Slednji je tudi podpredsednik mestnega odbora NSI.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.