Na ministrstvu za finance so za STA izrazili prepričanje, da je treba hitro najti ustrezno in učinkovito zaščito NLB pred posledicami ravnanja Hrvaške, ki je "v nasprotju z mednarodnim pravom in ustavnim redom Slovenije". Navedli so, da so s tem ciljem že pripravili ustrezne rešitve na podlagi obstoječih zakonskih podlag. Ker pa so se pri usklajevanju pojavila dodatna vprašanja, so jih odločeni izpopolniti.
"Za stabilnost poslovanja banke in zagotavljanje finančne stabilnosti je pomemben rezultat, zato bomo poskušali najti pot, ki bo sprejemljiva za vse," so zagotovili na ministrstvu.
Radio Slovenija je sicer v petek poročal, da naj bi bila vlada oz. koalicija že skoraj usklajena glede načina zavarovanja NLB pred tveganji zaradi tožb, ki jih v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami na hrvaških sodiščih v imenu in za račun hrvaške države na hrvaškem vodita Zagrebačka banka (Zaba) in Privredna banka Zagreb (PBZ).
Rešitev naj bi šla v smeri predloga ustavnega zakona za dopolnitev ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti, ki sta ga v parlamentarni postopek vložili opozicijski SDS in NSi. Pri tem naj bi sicer predlog nekoliko preoblikovali, iz njega pa umaknili nekatera potencialno sporna določila.
Na finančnem ministrstvu so v odgovoru na prošnjo za komentar teh informacij zapisali, da se z vidika iskanja rešitve "tudi usklajevanje stališča vlade do predloga ustavnega zakona kaže kot koristno".
Radio Slovenija je v nadaljevanju poročal, da naj bi bilo bistvo rešitve to, da NLB ne bi smela več plačati nobenega zahtevka na podlagi sodb na Hrvaškem, v primeru rubežev premoženja banke na Hrvaškem pa naj bi ji sredstva povrnili iz sklada za nasledstvo.
O zaščiti za NLB bi morala vlada po prvotnih pričakovanjih odločati že minuli četrtek, a se to potem ni zgodilo. Za zdaj ni jasno, ali bo usklajevanje rešitev do vladne seje ta teden že zaključeno.
Lani spomladi, ko sta Slovenski državni holding in pozneje vlada odločala o ponudbah v okviru javne ponudbe delnic NLB in so predstavniki države tveganje zaradi postopkov na Hrvaškem izpostavili kot ključno, je šla rešitev finančnega ministrstva neuradno v smeri, da bi za te morebitne stroške NLB jamčil sklad za nasledstvo, država pa bi mu zagotavljala zadostno premoženje za te naloge. Vlada takrat rešitve ni podprla in nato postopek prodaje banke tudi ustavila.
K zaščiti banke pred učinki tožb na hrvaških sodiščih sta minuli četrtek na seji komisije DZ za nadzor javnih financ javno pozvala predsednika uprave in nadzornega sveta NLB Blaž Brodnjak in Primož Karpe. "Kljub navedbam v pravnem in ustavnem redu Republike Slovenije banka de facto ni zaščitena za primere negativnih razsodb in morebitne rubeže njenega premoženja na Hrvaškem," je opozoril Brodnjak.
Del seje je potekal za zaprtimi vrati, po njem pa je v javnost prišla informacija, da je vlada uradno vedela za pravnomočne sodbe na Hrvaškem, a se ni odzvala. Ogorčenje nad tem je nato izrazila tudi članica komisije Alenka Bratušek (NP).
Pravnomočne naj bi bile sicer tri sodbe, ki so za NLB neugodne. Dve je banka razkrila v enem od poslovnih poročil. Pri eni je bil znesek izterjan v izvršilnem postopku z računa pri hrvaški banki. Šlo naj bi za nekaj sto evrov. Pri drugi sodbi, ki jo je banka prejela 16. novembra lani, pa je sodišče NLB in LB naložilo, da Zabi solidarnostno plačata 492.000 evrov glavnice s pripadajočimi obrestmi.
Plačilo je bilo treba v skladu s sodbo izvršiti do 1. decembra lani in NLB naj bi zahtevek plačala, a hkrati vložila tudi zahtevo za revizijo na hrvaško vrhovno sodišče. Po oceni medijev je znesek tega zahtevka z obrestmi dosegel celo okoli 1,5 milijona evrov.
Neuradno naj bi banka potem januarja letos dobila še eno neugodno sodbo, stala pa naj bi jo okoli pol milijona evrov. Te naj še ne bi plačala, saj čaka na ukrepanje in usmeritve države.
Kmalu pa bi se lahko prav tako neuradno obetal še precej večji zahtevek na podlagi nove pravnomočne sodbe. Ta bi lahko dosegel okoli 25 milijonov evrov.
Glede na podatke NLB tožbeni zahtevki obeh hrvaških bank agregatno znašajo približno 172 milijonov evrov glavnice, skupni znesek obresti pa že presega glavnico. Potencialnih stroškov zaradi tožb naj bi bilo tako več kot 350 milijonov evrov.
Brodnjak je minuli teden opozoril, da je s sodnim razpletom in dejstvom, da državne zaščite ni, pogojeno tudi to, ali bo morala banka na podlagi zahtev enotnega evropskega nadzora pri Evropski centralni banki oblikovati rezervacije, kar bi imelo vpliv na dobičkonosnost in kapitalsko ustreznost banke.
Skupina NLB je lani po neuradnih informacijah Financ in Pop TV ustvarila rekordnih 220 milijonov evrov dobička, dobiček matične banke pa naj bi dosegel prav tako rekordnih 190 milijonov evrov. Država kot 100-odstotna lastnica NLB bi si tako lahko izplačala rekordne dividende, a bi bile te zdaj lahko torej ogrožene. Tudi zaradi tega NLB rezultatov lanskega poslovanja še ni objavila.