Vlada imenovala usklajevalno skupino za reševanje begunske problematike

Kot je povedal Cerar, bo država pri reševanju begunske problematike upoštevala načelo humanitarnosti, "saj gre za ljudi v stiski, ki jim je treba pomagati". Upoštevala bo tudi načelo solidarnosti, kar po njegovih besedah pomeni, da mora sodelovati pri razdelitvi bremen pri sprejemu beguncev znotraj EU.

Pri reševanju problematike namerava vlada upoštevati tudi integracijske zmožnosti države, "kar bo pomemben kriterij", in element varnosti. Ob vsem tem pa namerava zagotavljati tudi nemoteno delovanje države, je dejal Cerar.

Slovenija se ne zavzema za graditev zidov, je pa begunska kriza po njegovih besedah velik izziv tako za Slovenijo kot za druge države. Ob tem je premier ponovil, da je Slovenija na ta izziv pripravljena, znotraj Evropske unije pa bo po njegovih besedah v prihodnjih tednih treba oblikovati skupna stališča glede begunske krize.

Na sestanku s predstavniki nevladnih in humanitarnih organizacij, ki je bil po seji vlade, so po Cerarjevih besedah ugotovili, da razmišljajo v isto smer in da želijo sodelovati. Tudi zato je vlada v omenjeno skupino povabila predstavnike nevladnih in humanitarnih organizacij.

V omenjenih organizacijah so po besedah predstavnice Mirovnega inštituta Veronike Bajt s sestankom zadovoljni, kljub temu pa nameravajo nevladne organizacije ohraniti kritično držo in bdeti nad delovanjem države.

Bajtova bistveno vlogo nevladnih organizacij sicer vidi zlasti v opozarjanju na težave, še preden do njih pride, pa tudi v medsebojnem povezovanju. Pojasnila je, da je v četrtek že potekal prvi sestanek nevladnih organizacij na to temo.

Na njem se je zbralo preko 25 nevladnih in humanitarnih organizacij, ki so se med seboj dogovorile o usklajenem delovanju, medsebojnem obveščanju in prioritetah spopadanja z begunsko krizo, je pojasnila Bajtova. Ob tem je izrazila zadovoljstvo, da bodo lahko sodelovali v omenjeni usklajevalni skupini.

Koordinator usklajevalne skupine na politični ravni bo po besedah Cerarja zunanji minister Karl Erjavec, v njej pa bodo tudi ministrice za notranje zadeve, za delo, za zdravje in za obrambo. Vlada sicer namerava vanjo poleg nevladnih organizacij vključiti tudi lokalne skupnosti, s katerimi se bo premier sešel v prihodnjih dneh.

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar pa je na novinarski konferenci pojasnila, da so kapacitete in logistika za zdaj zagotovljene za prvi dve fazi po kontingentnem načrtu, sprejetem julija. Druga faza sicer številčno predvideva do 500 beguncev.

Tretje faze ne morejo še številčno opredeliti, saj ne vedo, koliko beguncev bo Slovenija sprejela, in takrat bo morda treba zagotoviti dodatne kapacitete. Te se bodo torej širile glede na potrebe.

Zato so danes sklenili, da se v sedmih dneh določi morebitne dodatne lokacije, kjer bi lahko namestili begunce, če bi bilo to potrebno. Ko bo seznam pripravljen, bodo nemudoma obvestili lokalne skupnosti in jim predstavil načrte.

Osebe, ki bodo ob prihodu v Slovenijo prosile za mednarodno zaščito, bodo nastanjene v azilnem domu in deležne vseh postopkov, ki jih nudi zakonodaja, je razložila notranja ministrica. Tisti, ki pa za mednarodno zaščito ne bodo zaprosili, bodo obravnavani po določilih zakona o tujcih in jih bodo vrnili v državo izvora oziroma tranzita.

Ministrica je še dodala, da migracije za policijo niso nov pojav, policisti se z njimi srečujejo praktično dnevno. Policija se bo na morebiten večji naval odzvala po svojih najboljših močeh in ustaljenem visokem standardu, dejala. Zagotovila je, da se policisti zavedajo, da gre za zelo občutljivo področje in da je treba vse postopke opravljati ob spoštovanju človekovih pravic in človekovega dostojanstva brez diskriminacije in poniževalnega ravnanja.