Revija Reporter
Slovenija

Vizjak potrdil avtentičnost pogovora s Petanom

STA
4 413

4. nov. 2021 10:56 Osveženo: 12:14 / 04. 11. 2021

Deli na:

Andrej Vizjak

Bobo

Okoljski minister Andrej Vizjak je danes pozdravil objavo celotnega posnetka njegovih pogovorov s predsednikom uprave DZS Bojanom Petanom glede Term Čatež in ga označil kot avtentičnega. Pojasnil je ozadje pogovora in med drugim zatrdil, da je želel preprečiti škodljivo delovanje za državo in oškodovanje Term Čatež. Kot pravi, ima čisto vest.

Vizjak je v izjavi za javnost v Ljubljani dejal, da posnetek celotnega pogovora izpred 14 let dokazuje, da je bil prvi posnetek pogovora zlepljenka izsekov iz celotnega pogovora, ki ga je v sredo objavila televizija POP TV. V njem je šlo za manipulacijo, trdi, o posnetku celotnega pogovora pa medtem ne dvomi.

Kot je zagotovil v zvezi z izrečenim na posnetku, je želel tedaj v funkciji ministra za gospodarstvo zgolj preprečiti škodljivo delovanje za državo in oškodovanje Term Čatež. "To je moj greh," je dejal in zatrdil, da je vedno delal s poštenimi nameni.

Vizjak je sicer interes za objavo izsekov posnetkov pogovora s Petanom, ki jih je POP TV objavila pred časom, pripisal smetarskemu lobiju, saj meni, da jim je s svojimi dejanji v napoto. "Lepljenke so namenjene moji diskreditaciji zaradi projektov, ki jih danes peljemo, to je zlasti zakon o varstvu okolja," je izpostavil.

Ob tem je priznal, da je bilo v neformalnem, zaupnem pogovoru s Petanom izrečeno tudi marsikaj neprimernega. Izjavo glede sodstva ("Veš, da bomo kateremu sodniku 'jajca' strli.") obžaluje in se od nje distancira. "Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen," je dodal. Odstopiti ne namerava.

Minister je sicer danes bolj natančno popisal tudi ozadje posnetkov oz. dogajanje okoli Term Čatež. Kot je spomnil, je bila lastniška struktura podjetja pred prevzemom v prvi polovici leta 2006 s približno 35 odstotki v korist države oz. delničarjev v njeni (ne)posredni lasti, Petan pa je prek družb DZS, Dnevnik, TZS in drugih obvladoval 30-odstotno lastništvo. Kot pomembni za zgodbo je izpostavil odvisni podjetji Term Čatež Marino Portorož in Turistično podjetje Portorož, ki sta imeli v Termah 16,87-odstotni lastniški delež.

Zgodba se je po Vizjakovih besedah v korist Petana prevesila v prvi polovici leta 2006, ko je investicijska družba Maksima ID v lasti tedaj državne NLB prodala 9,88-odstotni delež v Termah Čatež zasebni Faktor banki. Ta "ključni delež" je "zamenjal kar nekaj slamnatih lastnikov" in je ob asistenci predstavnikov NLB Marjana Kramarja in Mateja Narata ter podjetnikov Boška Šrota, ki je omenjen v posnetkih, Bogdana Pušnika in drugih, pristal v rokah Petanovih družb. Ta poteza vodilnih v NLB je Petanu omogočila prevzem Term Čatež in je vodila v veliko oškodovanje državnega premoženja, je prepričan minister.

Prevzem Term Čatež se je nadaljeval v prvi polovici 2008, ko je podjetje na podlagi sklepa skupščine izvedlo umik svojih delnic iz Marine Portorož in Turističnega podjetja Portorož, za kar je odštelo 31,2 milijona evrov, Vizjak pa glede na poslovne številke verjame, da so Terme ta sredstva pridobile z znatnim zadolževanjem. To dejanje je Terme Čatež "finančno močno in usodno izčrpalo" ter je bilo "kriminalno in glupo dejanje". Zaradi razvrednotenega premoženja in neizplačila dividend je bila oškodovana tudi država, je poudaril minister.

Petanov DZS je moral nato zaradi preseganja prevzemnega praga objaviti prevzem Term Čatež, kar sta v drugi polovici leta 2008 skupaj storila DZS in Delo prodaja, ki pred tem ni imela delnic v Termah. Za prevzem družbi nista ponudili denarja, kot je običajno, temveč zamenjavo delnic Term Čatež za, tako Vizjak, ničvredne obveznice Delo prodaje. Prevzemno ponudbo so sprejeli le "DZS in njegovi sateliti". Obveznice Delo prodaje doslej niso bile izplačane, izplačilo je bilo trikrat preloženo, medtem pa je družba Delo prodaja lani pristala v prisilni poravnavi, je popisal dogajanje.

Za tri milijone evrov obveznic Dela prodaje pa je kupil Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (Nek), ki je ob tem šest milijonov evrov odštel še za obveznice DZS. Vizjak je prepričan, da je takratna v. d. direktorica sklada Ksenja Žnideršič Planinc v zameno za financiranje skupine DZS in konsolidacije lastništva Term Čatež dobila obljubljeno direktorsko mesto.

Danes so Terme Čatež po njegovih besedah "izčrpano podjetje". Potem ko so imele leta 2007 41,6 milijona evrov prihodkov, so jih imele v predcovidnem letu 2019 29 milijonov evrov, lani pa le še 18,7 milijona evrov. Denarni tok (EBITDA) je medtem upadel z 12,7 milijona evrov na 7,3 oz. pet milijonov evrov. Razmerje neto finančnim dolgom in EBITDA je z 2,8-kratnika v 2007 v letu 2019 poskočilo na 6-kratnik, lani pa na skoraj 10-kratnik. Tržna cena delnice pa je zgrmela s 340 evrov na 39 oz. 28 evrov, je nanizal posledice Petanovega prevzema.

Kot je še izpostavil minister, pa je davkoplačevalce veliko stalo tudi reševanje skupine DZS. Upniki so na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) prenesli 137 milijonov dolga skupine DZS s 100-odstotnim diskontom, leta 2017 pa je bil ta dolg prodan zasebnim investitorjem v skladu York za 67 milijonov evrov.

Vizjak je v tej luči izrazil obžalovanje, da njegovo prepričevanje vodstva Term Čatež, da ne bi "delali škodljivih in glupih potez", ni bilo uspešno. Po njegovih ocenah so država in z njo davkoplačevalci v Termah in skupini DZS "zaradi neverjetnega pohlepa in obsedenosti Bojana Petana" izgubili najmanj 200 milijonov evrov.