Slovenija po prepričanju predsednika države potrebuje dolgoročnejšo vizijo, ki bo usmerjala kratkoročne aktivnosti. Prvi dve desetletji naj bi namreč preživeli brez takšne vizije, ki so jo nadomeščali pomembni kratkoročni cilji.
Tudi nekdanji predsednik Kučan je nekdaj veliko govoril o pomanjkanju vizije. A nikoli ni bilo nikoli jasno, za kakšno vizijo gre. V biografiji pravi, da je imel že leta 1989 kot predsednik ZKS vizijo z geslom Evropa zdaj! Govoril je (leta 2009) o tem, da je kriza lahko tudi priložnost za razmislek o novi, drugačni razvojni viziji, ki bi kot vrednote znova uveljavila vse tisto, kar ljudi povezuje v skupnost. Ali pa o tem (leta 2005), da je »prelomni čas globaliziranega, soodvisnega sveta ostal brez nosilcev politične vizije za izzive prihodnosti«.
Pred tremi leti je, ko je bil vprašan o vlogi Demosa, dejal: »Nesposobnost oblikovati razvojno vizijo Slovenije ni težava samo takratnega Demosa, ampak vseh političnih strank do danes. Še danes Slovenija nima vizije.« Med predsedniško kampanjo se je spraševal, kakšna je sploh Pahorjeva politična vizija. No, Pahorjeva vizija je že samo iskanje vizije; kakšna pa je Kučanova vizija o »drugačnem« in »novem«? Poskusimo z odgovorom: najbližja mu je perspektiva demokratičnega socializma.
VEČ V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE.
Vizija socializma iz Murgel
S pomladjo in novo vlado se je prebudil tudi Forum 21 nekdanjega predsednika Milana Kučana. Dan po prvem sklicu omizja predsednika države Boruta Pahorja, ki z razpravo o dolgoročni prihodnosti pripravlja dokument Slovenija 2030.