Slovenske bolnišnice so v prvih petih mesecih leta skupaj ustvarile 21.601.926 evrov izgube, največ univerzitetna klinična centra Maribor in Ljubljana ter ljubljanski onkološki inštitut. V rdečih številkah je bilo tudi deset splošnih in specializiranih bolnišnic. STA objavlja odgovore petih bolnišnic na vzhodu države, odzive bolnišnic na zahodu pa bo objavila do konca tedna.

Splošna bolnišnica Slovenj Gradec je v prvem polletju letos poslovala z izgubo 2,7 milijona evrov, v prvih petih mesecih pa z izgubo 2,1 milijona evrov. V prvem polletju je pri akutni bolnišnični obravnavi opravila 7755 primerov in dosegla 12.064 uteži, s čimer je presegla sorazmerni pogodbeni načrt Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), vendar je realizacija glede na finančni načrt pet odstotkov nižja, so pojasnili.

Pogodbeni načrt so presegli tudi pri dializah, računalniški tomografiji, magnetni resonanci, diabetologiji, fizioterapiji in programu Dora, medtem ko je pri delu dejavnosti realizacija nižja zaradi pomanjkanja kadra. Stroški dela so v prvih štirih mesecih znašali 16,6 milijona evrov, kar je skoraj sedem odstotkov več kot lani. Finančni načrt bolnišnice za letos sicer predvideva uravnoteženo poslovanje, vendar vodstvo ocenjuje, da bo doseganje tega cilja zahtevno.

Poslovni rezultat ptujske splošne bolnišnice v prvih petih mesecih, ki izkazuje 1,7 milijona evrov minusa, je po besedah direktorice Anice Užmah delno posledica izpada prihodka zaradi gradnje novega operacijskega bloka, zaradi česar je bilo izvajanje operativnih programov nekaj časa moteno.

Do konca leta načrtujejo realizacijo vsega pogodbenega programa. Sanacijski ukrepi že nakazujejo pozitivno smer, saj šestmesečni primanjkljaj znaša okoli 1,4 milijona evrov, kar je slabih 5,5 odstotka celotnega prihodka, leto pa se trudijo zaključiti z minimalnim presežkom prihodkov nad odhodki, so pojasnili.

Splošna bolnišnica Celje je v prvih petih mesecih ustvarila 1,5 milijona evrov primanjkljaja, v prvem polletju pa 2,85 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki (v enakem obdobju lani 766.000 evrov). Kot so navedli za STA, sta k slabšemu rezultatu največ prispevala maj in junij, ko so se zaradi zmanjšanega obsega akutne obravnave in kadrovskih težav prihodki znižali, stroški pa ostali visoki.

Dodatno breme predstavlja pomanjkanje zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja. Kadrovski primanjkljaj v bolnišnici nadomeščajo predvsem s podjemnim delom, kar zvišuje stroške dela. Posebej zahtevno je zagotavljanje kadra v urgentnem centru, predvsem na internističnem področju, zaradi česar morajo zdravniki z matičnih oddelkov opravljati delo tudi v urgenci, kar vpliva na redno izvajanje dejavnosti na oddelkih.

Na poslovanje so po navedbah vodstva pomembno vplivale tudi spremembe pri financiranju zdravstvenih storitev. ZZZS je letos cene zdravstvenih storitev znižal za en odstotek, kar za celjsko bolnišnico na letni ravni pomeni približno 1,6 milijona evrov manj prihodkov. Poleg tega je bilo v prvem polletju za okoli 1,3 milijona evrov opravljenih, vendar neplačanih zdravstvenih storitev zaradi spremenjenega načina priznavanja realizacije.

V Splošni bolnišnici Murska Sobota so poudarili, da objavljeni podatki o poslovanju za prvih pet mesecev, ko so zabeležili 1,2 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki, ne odražajo v celoti njihovega dejanskega poslovanja. V trenutno objavljenih izkazih so upoštevani vsi nastali stroški, medtem ko prihodki za del že opravljenih zdravstvenih storitev, izvedenih nad pogodbeno dogovorjenim programom, še niso vključeni in bodo priznani v kasnejših obračunih ZZZS.

V prvih petih mesecih leta 2026 so opravili še več zdravstvenih storitev kot v primerljivem obdobju lani, zato je primerljiv poslovni rezultat ob bistveno večji realizaciji dober pokazatelj, da bolnišnica posluje stabilnejše, kot kažejo trenutno objavljeni podatki. Na podlagi trenutnih projekcij ocenjujejo, da bodo ob upoštevanju vseh prihodkov iz opravljenega programa leto zaključili skladno z načrtovanimi cilji oziroma z uravnoteženim poslovnim rezultatom.

V Psihiatrični bolnišnici Vojnik so v prvih petih mesecih poslovanja zabeležili 74.367 evrov presežka odhodkov nad prihodki. V načrtovanih prihodkih še niso v celoti zagotovljena sredstva za pokritje stroškov prevoza na delo, prehrane ter uskladitve plačnih razredov. Končna ocena poslovanja bo odvisna od realizacije programa ter mehanizma iz uredbe za leto 2026, ki omogoča prerazporeditev sredstev od izvajalcev, ki programa niso realizirali. Na področju psihiatrije, predvsem psihogeriatrije in psihiatrične bolnišnične dejavnosti, vidijo možnosti za dodatno realizacijo programa, so pojasnili.

Na negativno poslovanje naštetih bolnišnic pomembno vpliva neskladje med rastjo stroškov in višino prihodkov. Med glavnimi razlogi za negativne rezultate izstopajo rastoči stroški dela, na kar so vplivali prevedba zaposlenih na nova delovna mesta, prenova plačnega sistema, odpravljanje plačnih nesorazmerij in nov sistem napredovanj. K odhodkom bistveno prispevajo tudi višji stroški zdravil, medicinskega materiala, energentov in pogodbenih storitev.

Dodatno breme predstavljajo sistemski pogoji financiranja in spremembe pri priznavanju realizacije. Ključno težavo predstavlja uredba o programih storitev obveznega zavarovanja za leto 2026, saj cene zdravstvenih storitev ne sledijo dejanskim stroškom, številni opravljeni programi pa niso plačani po realizaciji ali pa nastaja časovni zamik med nastankom stroškov in naknadnim financiranjem s strani ZZZS, so pojasnili v bolnišnicah. Ker velik del stroškov ostaja fiksen, zmanjšanju obsega dela ali prihodkov ni sledilo sorazmerno zmanjšanje odhodkov.

Vse navedene ustanove že pripravljajo ali izvajajo ukrepe za stabilizacijo in racionalizacijo poslovanja. Ti zajemajo optimizacijo nabavnih postopkov in pospešena javna naročila za doseganje optimalnih cen materiala, skrbno spremljanje stroškov, optimizacijo zalog zdravil ter izboljšanje organizacije dela, tudi v času dopustov in z zmanjševanjem absentizma.

Hkrati z vodstvi oddelkov in pristojnimi institucijami usklajujejo ukrepe za večjo realizacijo programov in prilagoditev financiranja, ob tem pa zagotavljajo, da kakovost, varnost in dostopnost zdravstvenih storitev za bolnike ostajajo nespremenjeni.