Višji sodnik Anton Panjan poleg plače dodatno zaslužil sto tisoč evrov

Pred tremi leti smo pisali o zunajsodnem delu sodnika Antona Panjana, ki je bil takrat še predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani, zdaj pa je že predsednik višjega sodišča v Ljubljani. Panjan je za podjetje Iztek vodil seminarje za kandidate za pisni del pravniškega izpita, pri čemer naj bi mastno služil ob svoji sodniški plači. Koliko, nam ni hotel razkriti, smo pa zdaj iz zanesljivih virov izvedeli, da je od leta 2008 do lani s tem izobraževanjem po avtorskih pogodbah zaslužil kar okoli sto tisoč evrov neto.

Panjan pravi, da »honorarji niti približno niso tako visoki«, kot smo jih navedli v vprašanju (skupaj s sodnico Marjano Logar naj bi zaslužila okoli 200 tisoč evrov). Zagotavlja, da ni imel dvojne vloge predavatelja na seminarjih in izpraševalca na pravniških državnih izpitih, ki potekajo na Centru za izobraževanje v pravosodju. Toda, kot pravijo poznavalci, to nezdružljivo dvojno vlogo je imela njegova kolegica, višja sodnica na višjem sodišču v Ljubljani Marjana Logar. Tudi ta je od leta 2008 do lani za svoja predavanja prek firme Iztek prejela okoli sto tisoč evrov neto.

Kotizacija za seminarje, na katerih sta Panjan in Logarjeva kandidate za PDI pripravljala za pisni del izpita s področja civilnega in kazenskega prava, je 800 evrov plus DDV, torej skupaj 976 evrov. Kot smo izvedeli od nekdanjih kandidatov za PDI, je bila udeležba na njunem seminarju že skoraj zagotovilo za opravo izpita, pri čemer so ju pohvalili, da sta jih res veliko naučila iz prakse pisanja sodb. Logarjeva, ki se je upokojila konec leta 2010, velja za najbolj zahtevno med vsemi izpraševalkami na kazenskem delu PDI, ki tudi sicer velja za selektivnega.

Opozoriti je treba, da je Panjan ves čas vedel za njeno nezdružljivo dvojno vlogo, pa ni storil ničesar. Od njega smo dobili sprenevedav odgovor, da je funkcijo predsednika višjega sodišča nastopil šele konec leta 2013, Logarjeva pa se je upokojila konec leta 2010, zato ni imel pooblastil za odločanje o (ne)združljivosti njenega dodatnega pedagoškega dela. Očitno na to nezdružljivost ni nikogar opozoril, na primer Center za izobraževanje v pravosodju ali sodni svet. Sam je o svojem dodatnem delu obvestil predsednika višjega sodišča Jerneja Potočarja, ko pa je prišel na njegov položaj, je obvestil predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo.

Tudi Logarjeva je, kot so zatrdili na višjem sodišču, leta 2008 Potočarja obvestila o dodatnem delu. Ne Potočar ne Masleša nista zahtevala preizkusa (ne)združljivosti tega dela s sodniško funkcijo pred sodnim svetom, ki lahko prepove delo, nezdružljivo s sodniško funkcijo. Vprašanje: je torej Logarjeva zamolčala svojo dvojno vlogo izobraževalke in izpraševalke? Masleša pravi, da ga je Panjan po nastopu funkcije predsednika višjega sodišča obvestil o svojem dodatnem pedagoškem delu, čemur ni nasprotoval.

Na sodnem svetu torej niso prejeli nobenega predloga glede presoje dodatnega dela višjih sodnikov Panjana in Logarjeve, predsednica tega organa, vrhovna sodnica Mateja Končina Peternel, pa dodaja, da je sodni svet svoji komisiji za etiko in integriteto lani predlagal, naj sprejme smernice o nasprotju interesov za sodnike glede ravnanja zunaj sodišča, kamor zagotovo spada tudi vprašanje združljivosti poučevanja na seminarjih za pripravo na PDI zunaj sodišč za sodnike, ki so obenem tudi izpraševalci na teh izpitih. Po besedah naših virov sta po lanskem predlogu omenjenih smernic Logarjeva in Panjan prenehala voditi plačljive seminarje, še vedno pa je Logarjeva izpraševalka na izpitih. Predsednica sodnega sveta pravi, da sami niso bili seznanjeni z okoliščinami opisanega primera. 

V zvezi z dodatnim izdatnim služenjem Logarjeve in Panjana velja povedati, da je podjetje Iztek ustanovil in bil vse do lani njegov polovični lastnik ter direktor Bine Logar, sin sodnice Logarjeve. Masleša na to pravi, da »vprašanje lastniške strukture podjetja ni podatek, ki bi ga predsednik sodišča lahko upošteval pri presoji vprašanja dopustnosti dela«.

Logarjeva sicer izhaja iz »pravoverne« družine – njen oče Marjan Markovič je bil pomočnik jugoslovanskega zveznega javnega tožilca, njena sestra Alenka Kovšca pa je nekdanja podpredsednica SD in državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo. Zdaj vodi Center za šolske in obšolske dejavnosti. Mož sodnice Logarjeve je Jože Logar, zaposlen kot pomočnik direktorice za tehnične zadeve v Mestnem gledališču ljubljanskem, na ta položaj pa naj bi po besedah naših virov prišel s pomočjo še enega »pravovernega« – režiserja Borisa Kobala.