Goršetu je sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča Dejana Fekonja pred letom dni prisodila štiri leta zapora, Šušteršiču pa tri leta.
Šušteršič, ki je bil obsojen napeljevanja k zlorabi položaja, naj bi s prodajo terjatev Hranilno-kreditne službe (HKS) Sicura, ki jih je od Goršeta kupil za nekaj več kot osem milijonov takratnih tolarjev, dobil 54,97 milijona tolarjev (okoli 229.400 evrov).
Podjetje HKS Sicura je šlo v stečaj leta 2002, upniki pa so že leto zatem Banko Slovenije pozvali, naj sodišču predlaga zamenjavo Goršeta, saj z njegovim delom niso bili zadovoljni, vendar pa tega ni storila. V stečajnem postopku je bilo prijavljenih sedem milijonov evrov terjatev, upniki pa so jih dobili poplačanih 1,9 milijona evrov.
Sodnica je ob izreku sodbe dejala, da je bilo nedvomno dokazano, da je Šušteršič Goršeta napeljeval k zlorabi položaja pri vodenju stečajnega postopka, prav tako pa je bila po njenem mnenju nedvomno dokazana Goršetova zloraba položaja.
Poudarila je, da je Gorše v stečajnemu postopku Banki Slovenije, upniškemu odboru in stečajnemu senatu večkrat podajal zavajajoče navedbe, da dolžniki ne plačujejo dolgov, zaradi česar bi bila smiselna prodaja terjatev, upniški odbor in stečajni senat pa sta se z njegovim predlogom strinjala.
Koprsko okrožno sodišče je sicer pred dnevni nekdanjega stečajnega upravitelja Goršeta spoznalo za krivega poslovne goljufije, zlorabe položaja in pranja denarja v stečaju družbe Hidro Koper in ga obsodilo na deset let zapora. Ta sodba še ni pravnomočna.