Med dejavniki, ki so vplivali na izid volitev, je bil zagotovo tudi plačni sistem, ki je začel veljati sredi predvolilne kampanje. »Z vidika politične taktike to ni bilo najbolj modro,« je priznal tudi minister za javno upravo dr. Gregor Virant, a je še vedno prepričan, da gre za pomemben projekt, ki bi ga morala ohraniti tudi prihodnja vlada. Posamezni pravni strokovnjaki menijo drugače. Temeljna napaka enotnega plačnega sistema v javnem sektorju naj bi bila ravno tista, ki je bila ves čas predstavljena kot glavni cilj in dosežek: enoten ter pravičen plačni sistem.
Glavni razlog, da so bile prve plače izplačane po novem plačnem sistemu septembra, je seveda povezan s sindikati. Minister za javno upravo dr. Gregor Virant se je z njimi dogovoril, da bodo prve plače izplačane najkasneje tri mesece po podpisu kolektivnih pogodb: »Te so bile podpisane junija, zato smo bili dolžni zagotoviti prvo realizacijo izplačil v septembru. Če bi taktizirali, bi bilo seveda pametneje zamakniti izplačilo za en mesec.« Virant še dodaja, da je bilo popolnoma jasno, da uvedba novega sistema za 160 tisoč zaposlenih ne bo potekala brez problemov: »Pri uporabnikih proračuna je bilo precej slabe volje, zato je bilo treba vse pripraviti zelo na hitro; nove sistemizacije, nove anekse, obračune, časa je bilo malo in marsikje je bilo delo opravljeno površno. Kljub temu smo ocenili, da je nujno potrebno, da spoštujemo rok, ki je bil zapisan v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju.«Glas Ljubljane
Sredi septembra so se začeli kazati še problemi vpeljave novega sistema, in tako so morali na ministrstvu za javno upravo reševati težave eno za drugo. Najprej je bil podpisan dogovor o uvedbi novega plačnega sistema s policijskim sindikatom, nato še s carinskim. Sledil je zaplet v zdravstveni negi, kjer se je prepletal delokrog srednjih in diplomiranih medicinskih sester. Začel se je že pred petnajstimi leti, a vse do uvedbe novega plačnega sistema ni bil rešen: »Napovedana je bila celo stavka 37 medicinskih sester, ki je postala celo glavna novica, čeprav je sploh ni bilo.« Kljub številnim problemom je Virant označil projekt za velik uspeh, saj je bilo doseženo soglasje s sindikati, obenem pa je bil uveden pregleden in enoten plačni sistem, s katerim naj bi bilo »zanesljivo zadovoljnih veliko število zaposlenih v javnem sektorju«. Kot trdi Virant, so se zvišale plače v kulturi, socialnem varstvu, pri veliki večini zaposlenih v zdravstveni negi, pri zdravnikih, pri zaposlenih v javni upravi: »Teh plačnih dvigov je bilo kar precej, in kdor je dobil višjo plačo, je bil zagotovo zadovoljen, tisti pa, ki niso bili zadovoljni, pa so bili zelo glasni in so preglasili zadovoljne.«
Povsem drugače je prepričan dr. Rajko Pirnat, nosilec katedre za upravno pravo in tudi dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki je že v času ministra za notranje zadeve Mirka Bandlja v Drnovškovi vladi sodeloval v delovnih skupinah za pripravo zakon o javnih uslužbencih: »Bojim se, da so bile plače hudo presenečenje in so povzročile veliko nezadovoljstva. Nekateri so dobili več, bili so zadovoljni in tiho, veliko je bilo tistih, ki so sicer dobili majčkeno več, ampak to je bilo tako malo, da so bili razočarani nad učinkom. Le relativno manjše število je dobilo kar precej več. Ker je velik del javnega sektorja v Ljubljani, je prav to po mojem prepričanju prevesilo volilni rezultat.« Pirnat meni, da je bila uvedba plačnega sistema v času volitev res taktična napaka, kar je priznal že Virant, ki pa bi se ji morda lahko izognili, če bi vnaprej naredili izračune za vsa delovna mesta. A to bi bilo pravzaprav nemogoče.
VEČ V TISKANI IZDAJI
