Virant je spomnil, da imajo brez največje in najmanjše parlamentarne stranke za to ustavno spremembo zagotovljenih 58 poslanskih glasov, torej dva premalo. Zato bodo morali po njegovih besedah "opraviti še temeljita prepričevanja, da bi to ustavno spremembo podprli vsaj nekateri poslanci PS ali NSi".
Za spremembo referendumske ureditve je vseskozi kazalo bolje kot pri podpori drugim predlogom ustavnih sprememb. Premier Janez Janša pa je po sestanku z vodji parlamentarnih strank konec junija pojasnil, da tudi za to ustavno spremembo ni potrebne večine v DZ, vsaj ne v za Slovenijo potrebnem času.
Predlog, o katerem je večina strank z izjemo NSi sicer že dosegla načelno soglasje, tako doživlja podobno usodo kot vnos fiskalnega pravila v ustavo. Pozitivna Slovenija je namreč nekoliko spremenila stališče. Predlagala je, da bi spremembe referendumske ureditve stopile v veljavo šele 1. januarja 2015.
NSi je podporo predlogu ustavne spremembe, ki so jo na načelni ravni uskladile vse druge stranke, odrekla, ker ne soglaša s 35-odstotnim kvorumom. Ker bi ta stranka s štirimi glasovi poslancev lahko v postopku sprejemanja tega predloga postala jeziček na tehtnici, je izvršni odbor te stranke o kvorumu znova razpravljal, vendar stališča ni spremenil. Kvorum se jim zdi zadnji instrument, s katerim bi zaostrili pogoje za razpis referenduma.
Kot je pojasnila predsednica NSi Ljudmila Novak, v stranki sicer soglašajo, da je treba referendumsko zakonodajo zaostriti, o čemer so se v prihodnje z drugimi strankami pripravljeni pogovarjati.