Tudi tokrat je bil edini kandidat za to funkcijo. Danes so delegati sprejeli tudi nekaj programskih resolucij, nosilno z naslovom Slovenija v srcu.
Janša se je v nagovoru po izvolitvi zahvalil za izkazano zaupanje. Poudaril je, da je bil minuli mandat težak in poln izzivov, "morda najtežji po letu 1992". Kot je dejal, so SDS namreč namenili "najmanj potisk na obrobje političnega prostora". Po njegovih navedbah je eno od pomembnih sporočil kongresa njihov odgovor na vprašanje, koliko časa se bodo še borili. Dokler bo to treba, z vsemi slabostmi in prednostmi, je dejal in dodal, da vedo, kam gredo.
V osrednjem kongresnem nagovoru je Janša sicer napovedal neusmiljen boj za izkoreninjenje drugorazrednosti v Sloveniji. Po njegovih besedah SDS ne bo mirovala, dokler Slovenija ne bo postala prostor pravičnosti in dom, v katerem se bo vsakdo počutil enakopravnega, varnega in sprejetega.
Je bil pa Janša tokrat zadnjič izvoljen na kongresu, saj so delegati potrdili statutarne spremembe, po katerih bodo predsednika stranke odslej volili na predkongresnih konferencah, in sicer neposredno vsi polnopravni člani. Podpredsednik SDS Zvone Černač je ob tem poudaril, da gre za pomembne spremembe, ki omogočajo nadaljnjo krepitev kadrovske zasedbe stranke in demokratičnega odločanja v stranki.
Spremembe se nanašajo tudi na članstvo, ki po novem ne obsega le članov, ampak tudi podpornike. Če torej določen član ne bi izpolnjeval svojih obveznosti, bi postal podpornik.
Kongres je danes izvolil tudi nadzorni ter izvršilni odbor stranke. Med kandidati za izvršilni odbor je največ glasov prejel Aleš Hojs, sicer nekdanji podpredsednik NSi.
Delegati so podprli nekaj programskih resolucij. Poleg nosilne z naslovom Slovenija v srcu, ki je bila tudi rdeča nit Janševega nagovora, so v posameznih dokumentih osvetlili še področja zdravstva, mladih, družine in delavskih pravic.
V razpravi so se sicer med drugim pojavila različna stališča glede določb, v katerih opredeljujejo odnos do družine. Tako so med drugim zavrnili predlagano dopolnilo, da bi iz resolucije črtali določila, da bodo mladim družinam omogočili ugoden kredit za ureditev stanovanjskega vprašanja, glavnica kredita pa bi bila zmanjšana za 20 odstotkov ob rojstvu vsakega novorojenega otroka.
Zavrnili so tudi predlog dopolnila, s katerim bi zapisali, da je pravica do življenja temeljna človekova pravica in da se bo SDS borila za temeljne pravice vseh ljudi, tudi najšibkejših, nerojenih otrok.
Janša se je v nagovoru dotaknil tako strankine in državne zgodovine kot njene prihodnosti. Prepričan je namreč, da se bo Slovenija kmalu zbudila. "Prihaja čas polaganja računov, prihaja čas za novo stran v knjigi slovenske zgodovine, ki bo popisana v slovenskem jeziku, s slovensko pisavo in uporabili bomo isto abecedo, kot smo jo v času demokratizacije in osamosvojitve. Zato, da to tranzicijo končno zaključimo," je med drugim izpostavil in bil kritičen tudi do politične levice in stanja v slovenskem sodstvu.
Napovedal je, da se bo stranka v prihodnosti borila za vse razvojne projekte, ki so jih začeli že v prvi vladi. "Družina bo postala investicijski projekt in ne zgolj neke socialne politike transferjev," je dejal in napovedal vzpostavitev novega ministrstva za družino, ločenega od socialnega resorja. "Samo številčno večje družine so tiste, ki ohranjajo slovenstvo in slovenski narod tudi za jutrišnji dan," je opozoril.
Najboljša socialna politika je po Janševih besedah politika ustvarjanja novih delovnih mest.
Na tisto, kar drugi vidijo kot probleme, bodo v SDS gledali kot na priložnosti, investitorje bodo usmerjali tja, kjer obstajajo potenciali za projekte.
"Slovenija bo odprta za različno kulturno izmenjavo, ki nas lahko bogati, hkrati pa bo odločno zavračala levičarsko vsiljevanje multikulturnosti, ki ne loči več med slovenskim jezikom in kulturo in je odločilni sestavni del naše identitete," je še dejal.
V SDS namreč v priseljevanju ne vidijo rešitve za starajočo slovensko družbo, prav tako v tem ne vidijo politike solidarnosti. "V negotovih časih, ki so pred nami, je relativna homogenost Slovencev velika prednost, zato ne pristajamo na politiko, ki za ilegalnega migranta troši trikrat več, kot znaša minimalna plača slovenskega delavca. Takšna politika nima zveze s solidarnostjo, ampak želi spreminjati podobo Slovenije in strukturo volilnega telesa," je prepričan Janša.
Izpostavil je prizadevanja SDS za razvoj visokega šolstva, vajeniški sistem, za vzpostavitev pokrajin in debirokratizacijo, vključno z zmanjševanjem števila predpisov, ki nas dušijo. "Sproščena Slovenija ne bo temeljila na predpisih, pač pa zdravem razumu in zdravi tekmovalnosti," je dejal in napovedal, da bodo v ospredje prišli tisti, ki dobro delajo in dobro gospodarijo.
"V zdravstvu bo SDS naredila red," je prepričan, pri čemer je izpostavil, da so utrujeni od govorjenja o reformi in jamranja, da ni denarja. "Reda ni. V zdravstvu je treba preprečit odtekanje denarja pri nakupu drage opreme in nameniti denar za nove zdravnike, kjer jih ni, krajšanje čakalnih dob in uvajanje napredka," je pojasnil.
Dotaknil se je tudi zunanje politike in poudaril, da je SDS proevropska in pro Nato stranka. "A Evrope ne jemljemo zgolj kot francosko-nemški vlak, na katerem smo lahko le potniki. Lizbonsko pogodbo jemljemo resno, naši interesi so enakovredni drugim, želimo soodločati o skupni evropski prihodnosti," je med drugim izpostavil.
Prepričan je, da je Evropa izpostavljena nekaterim skupnim izzivom, pri čemer pa pri njihovem reševanju vidi pasivnost slovenske vlade. Z nereagiranjem na veliki migrantski val so naši oblastniki po njegovih besedah celo pomembno prispevali k napetostim in dezintegracijskim silnicam v Evropi. Ob tem je Madžarska "dokazala, da je schengensko mejo preprosto možno graditi", je dejal in se madžarskemu premierju Viktorju Orbanu, ki se tudi udeležuje kongresa, zahvalil, saj je s tem, ko je Madžarska branila schengensko mejo, branila tudi Slovenijo.
Ob tem je bil kritičen do vnovične vzpostavitve nadzora na slovenskih mejah proti Zahodu ter napovedal krepitev obrambnih sil, trud za mir v regiji in Evropi ter uporabo vseh možnosti, da "bo Slovenija stala in obstala".
V govoru je spomnil tudi na pretekle uspehe stranke, ki je večkrat zmagala na lokalnih, evropskih in enkrat tudi na državnozborskih volitvah. Zadnje so bile po besedah Janše ukradene, zato, kot je dejal, "imamo pravico, da terjamo, da bodo prihodnje volitve poštene". "Terjamo volitve, po katerih si lahko zmagovalci in poraženci sežejo v roke kot del iste celote, in delajo za skupno dobro, kot sodržavljani, sorojaki, sodelavci... Ko se bo to zgodilo, bomo lahko rekli, da je v slovenski prostor zakorakala normalnost," je med drugim ocenil.
Janša: SDS bo vztrajala "dokler bo treba, dokler ne bo Slovenija postala domovina za vse".
V prizadevanjih je Janšo osebno in stranko podprl tudi Orban. Kot je izpostavil, je slovenskim, madžarskim in slovaškim demokratom skupna prihodnost srednje Evrope, ki predstavlja trdnjavo stare celine. Ob tem po Orbanovih besedah ne moremo mimo velike evropske razprave, ki temelji na vprašanju, ali migranti ali naše lastne družine.
Razmišljanje, da je Evropa v Bruslju, od koder lahko članicam narekujejo, kaj naj storijo, je po Orbanovih besedah zakrivilo tako preteklo gospodarsko kot migrantsko krizo. Zaradi slednje je danes prost pretok delovne sile zamenjal nadzor na mejah, je prepričan.
Izpostavil je še, da bi moralo odločanje o ključnih vprašanjih ostati v rokah posameznih držav. "Sefi" z evropskimi vrednotami namreč po njegovem mnenju niso v Bruslju, temveč v srcih evropskih državljanov.
Pogorelec provociral
Okoli 750 delegatov in več kot 150 domačih in tujih gostov, med katerimi pričakujejo tudi madžarskega premierja Orbana, je v Mariboru začelo 11. kongres SDS. Janez Janša, ki stranko vodi od leta 1993 in ga odtlej na kongresih nihče ni izzval, je pričakovano tudi danes edini kandidat za vodenje stranke v prihodnje.
Kongresa se udeležujejo tudi strankini poslanci v slovenskem in evropskem parlamentu. Poslanec SDS Vinko Gorenak je ob prihodu na kongres to, da Janša nima protikandidata, komentiral z besedami, da ne bi volil nekoga, "ki se je včeraj pojavil iz nič". "Jaz sem vedno za to, da volimo nekoga, ki ga poznamo," je dejal in poudaril, da so bile vse strankarske volitve doslej, na katerih je sam sodeloval, izvedene na najbolj demokratičen način.
Evropska poslanka Romana Tomc, ki se jo omenja kot morebitno kandidatko za predsednico republike, je bila glede strankinih kandidatov za prihajajoče predsedniške volitve tudi tokrat skrivnostna, saj to po njenih besedah ni tema kongresa. Poudarila je sicer, da je kandidatura zelo pomembna odločitev v življenju, zato se bodo "odločili skupaj in ko bo odločitev zrela, jo bomo tudi sporočili".
Tomčeva od kongresa sicer pričakuje zelo konstruktivno razpravo o zadevah, "ki bodo v nadaljevanju zaznamovale življenje ne le v Sloveniji, ampak v Evropi".
Med domačimi gosti je nekaj politikov iz strank desnega političnega pola, tudi predsednik stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc, predsednik SLS Marko Zidanšek in predsednik Nove ljudske stranke Željko Vogrin.
Na kongres je v imenu NSi prišel tudi član izvršilnega odbora te stranke Janez Pogorelec, a so ga na vhodu zavrnili. Pogorelec, ki ga je sicer predsednica NSi Ljudmila Novak pooblastila za udeležbo na kongresu, je za STA pojasnil, da so ga zavrnili z argumentom, da so se prepozno akreditirali in ker ni predsednik NSi. Po njegovih besedah je Novakova sicer v tujini. Pogorelec sicer slovi po kritikah Janše.
Pogorelec je v izjavi novinarjem pred kongresom poudaril, da so v stranki do Janše še vedno kritični. Kot je dejal, bo NSi "v vsakem primeru jeziček na tehtnici", saj brez nje desne koalicije ne bo. Priznal pa je, da takšna koalicija ni mogoča niti brez SDS.
Kongres bo zaznamovala tudi razprava o resoluciji Slovenija v srcu kot ključnem programskem dokumentu. Nosilna resolucija zajema številna problematična področja in zanje ponuja konkretne rešitve, so navedli v stranki. Tako se osredotoča na lajšanje administrativnih bremen za vse državljane, izzive, ki jih prinaša demografska slika Slovenije, krizo vrednot, migrantski pritisk, varnost meja in državljanov ter težave odtekanja denarja znotraj zdravstvenega sistema.
Za kongres so v stranki poleg nosilne pripravili še področne resolucije, ki bodo podrobneje osvetlile področja zdravstva, mladih, družine ter delavskih pravic. Delegati pa bodo odločali tudi o spremembah statuta, ki med drugim predvidevajo novo kategorijo članstva - podpornika SDS.
Stranka na kongresu, ki bo v prostorih Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru, pričakuje blizu 800 delegatov ter več kot 250 domačih in tujih gostov. Med njimi bo tudi podpredsednik Mednarodne zveze sredinskih demokratov, predsednik madžarske vlade in madžarske vladajoče konservativne stranke Fidesz Viktor Orban. Kongresa se bodo udeležili še nekdanji predsednik slovaške vlade Mikulaš Dzurinda ter predsedniki in predstavniki sestrskih strank iz Slovenije in sosedstva. Delegate bo preko video tehnike nagovoril tudi vrh EPP ter nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Hans Georg Pöttering.
Poleg največje opozicijske stranke se bodo danes na kongresu na Otočcu zbrali tudi delegati zunajparlamentarne SNS. Tam bo padla tudi odločitev, ali bo predsednik SNS Zmago Jelinčič, ki se kot edini kandidat poteguje tudi za ponovno vodenje stranke, vstopil v tekmo za položaj predsednika republike.
Kongres z naslovom Nočemo EU, smo za Evropo narodov bo namenjen tudi osvežitvi strankinega programa ter spremembam logotipa in statuta SNS.
