Ker je Magajna v poslanski skupini jasno povedal, da bo glasoval proti, Pahorjevim pa se je mudilo, ker so hoteli z novim zakonom čim prej zamenjati programski svet, je Magajnov oportunizem sprožil plaz. Prisluhnil je mnenju poslanke Desusa Julijane Bizjak Mlakar, ki mu je svetovala, naj ne glasuje za zakon, ker bo sprožil tiho privatizacijo javnih zavodov. »Še pred glasovanjem sem bil deležen ʻprijateljskihʼ opozoril, da gre pri tem za mojo kožo in naj se uklonim,« pravi Magajna.
Nerad je povedal, da je bil na štiri oči prijateljskega opozorila deležen iz ust poslanke SD Janje Klasinc. »Politično boš mrtev, boš videl,« je dejala. Za vsak primer, če bo res kaj, je javno napovedal, da bo glasoval proti. Zakon po RTV je sicer za las šel skozi glasovalno proceduro, zato pa je propadel na referendumu.
Slutil je, da se bo kmalu nekaj zgodilo. Tretjega novembra 2011 se je ob šesti uri zjutraj pripeljala policija. Kakor po naključju so se tam znašle tudi kamere Kanala A, češ da je tja poklicala soseda. Po besedah Magajne ta soseda sploh nima telefona. »Vem pa, od koga iz policije je prišel klic v uredništvo Kanala A. Pozvonijo, štirje policisti in dva kriminalista nas posedijo v dnevno sobo. Nismo se smeli niti premakniti. Šele takrat sem natančno prebral odredbo o hišni preiskavi. Med sedmimi ljudmi, ki so živeli pod streho moje hiše, so kar mene določili, da naj bi leto in pol pred policijskim obiskom prenesel na računalnik ʻneznano dekle, oblečeno v hlače, ki razkazuje golo oprsje …ʼ«
Ko je kriminalista opozoril na vsebino, jima je postalo nerodno, ker sta bila verjetno prepričana, da bosta pri Magajni naletela na leglo produkcije pedofilskih filmov. »Ko sta prebrala razlog hišne preiskave, sta se še sama čudila, kaj počenjajo v moji hiši.«
Sledila je policijska tortura, čeprav je že forenzični inštitut ugotovil, da je »šlo za poizkus prenosa, ki ni bil izveden, torej slike na naših oziroma mojem računalniku sploh ni bilo.« Kljub temu so v tej policijski akciji za kamuflažo opravili še dvajset hišnih preiskav in s tem skušali javnosti sporočiti, da je Magajna le del razvejene pedofilske mreže v Sloveniji.
Magajna je še dandanes, čeprav je sodišče pravnomočno razsodilo, da je nedolžen, brez računalnikov. Menda jih je policija izgubila, prav tako kopije računalniških izpisov. Da so podlo igro odigrali tudi mediji, ki so ga ves čas polivali z gnojnico, Magajna celo razume, zato je užaljen, da se nočejo opravičiti za povzročeno gorje, kaj šele objaviti oprostilno razsodbo.
Šest let mu nihče ne bo mogel vrniti, vendar se je odločil, da bo zadoščenje poiskal na sodišču. Tožil bo šefa ljubljanskih kriminalistov Branka Japlja, za katerega je prepričan, da je bil neposredni režiser umazane rabote zoper njega, vložil pa bo tudi odškodninsko tožbo proti državi.