Veter prizanesel gozdovom, hujšega vetroloma ni bilo

"O večjih poškodbah gozdov poročajo s Koroške, Solčavske, Zgornje Gorenjske in vzhodnega dela Snežniškega masiva. Največ poškodb gozdov je po doslej znanih podatkih na območju Koprivne v občini Črna na Koroškem, na območju Podolševe v občini Solčava, na visokih planotah v občini Bohinj in v občini Loška dolina," so pojasnili na Zavodu za gozdove Slovenije in dodali, da drugod poročajo o pojavu manjših poškodb, ki v gozdovih sicer nastanejo ob vsakem močnejšem vetru.

Zaradi podrtega drevja je sicer več gozdnih cest na območju poškodovanosti gozdov neprevoznih. Poškodbe na gozdnih cestah so ponekod nastale tudi zaradi močnega deževja. Zavod za gozdove bo v prihodnjih dneh pregledal območja poškodovanih gozdov in podal prvo oceno poškodovanosti.

Poškodovano je večinoma posamično drevje, najpogosteje ob zunanjih gozdnih robovih in ob daljnovodih in cestah. Več podrtic je tudi na nestabilnih robovih na posekah, ki so nastala v zadnjih letih zaradi poškodb od podlubnikov in zaradi vetroloma, ki je gozdove močno prizadel decembra lani.

Veter je decembra lani poškodoval približno za 2,5 milijona kubičnih metrov dreves, večinoma smreke, najbolj so bili poškodovani gozdovi na Kočevskem, Notranjskem, Koroškem, v Dravski dolini in na Solčavskem.

Ker se vetrovno vreme danes na nekaterih območjih nadaljuje, zavod obiskovalcem gozda do umiritve vremenskih razmer odsvetuje gibanje v gozdu. Večja nevarnost je tudi na območju že poškodovanih gozdov, saj je v krošnjah ostalo veliko odlomljenih vej, ki zaradi svoje teže in velike višine lahko povzročijo težke poškodbe obiskovalcev.

Zavod za gozdove lastnike gozdov poziva, da po umiritvi vremena sami pregledajo svoje gozdove. S sanacijo posledic vetroloma lahko začnejo pred izdajo odločbe zavoda za gozdove, morajo pa o začetku del obvestiti svojega revirnega gozdarja, pri katerem dobijo vse dodatne informacije.