Vesel: Počivalškovo ministrstvo je zavodu naročalo, katere pogodbe naj sklene, z nekaterimi posli smo tudi seznanili policijo

Kot je dejal Vesel, je računsko sodišče pripoznalo izredne okoliščine, v katerih je potekala nabava opreme, a akterji, ki so bili v njo vpeti, "niso bili učinkoviti zaradi nedodelanih vlog akterjev" v smislu prevzemanja odgovornosti.

"To se je izkazalo že pri ocenjevanju potreb, ki niso bile zbrane enotno, niso bile niti približno realne, zanesljive, kaj šele pravočasne. To je nato botrovalo velikim težavam pri nabavi opreme," je navedel.

Dogajanje je ponazoril s primerom nabave medicinskih ventilatorjev, ko je bila narejena ocena, da jih potrebujemo med 300 in 400, na dan ponovne razglasitve epidemije oktobra pa je bilo dobavljenih 148 ventilatorjev. Od teh jih je bilo najmanj 110, torej 75 odstotkov vseh, neprimernih za zdravljenje covidnih bolnikov. Konec leta 2020 jih je bilo neprimernih še vedno 35.

Kot je dejal, so za nabavo opreme zadolžili zavod za blagovne rezerve, "pri čemer se nihče ni ukvarjal z realnimi kapacitetami in izkušnjami zavoda, vsi podporni organi, ki so bil oblikovani za pomoč, pa so še otežili vlogo, čeprav vlogo medresorske skupine še ocenjujemo zelo pozitivno, v preostalem delu pa enostavno ne".

Prav tako sploh ni bila jasna vloga ministrstva za gospodarstvo (MGRT) pri izvedbi nabav. "Kaj naj bi počeli, na kakšen način, kako so separatno nekatere ponudbe, ne pa vseh, ki so jih prejeli, poslali zavodu ... Pri nekaterih so sami prevzeli vlogo naročnika, kar se nam zdi nesprejemljivo," je navedel.

Razpršenost nalog in nedorečenost pristojnosti sta vplivali na zelo neenakopravno obravnavo ponudb, sklepanje pogodb, kaj šele upravljanje pogodb, je dejal Vesel. "Posebej problematično je dejstvo, da je veliko ponudb ostalo nepregledanih. Pač pa je šlo za neke prioritetne obravnave, predvsem MGRT si je privoščilo posebno vlogo, da je zavodu naročalo, katere pogodbe naj sklene. Z nekaterimi sklenjenimi posli smo tudi seznanili policijo," je navedel.

Na vprašanje, ali je bila taka razpršenost vlog posledica slabe organizacije ali namernega prelaganja odgovornosti, je Vesel dejal, da "bi v spomladanski fazi in do poletja težko ugotovili, da je bila takšna konstalacija namerna", od tam naprej "pa bi lahko bilo nekaj signalov takih", da bi lahko šlo za namerno prelaganje odgovornosti drug na drugega.

Pri 13 poslih pa so po Veselovih besedah ugotovili, da tako odstopajo od običajnih poti sklepanja pogodb, da so potrebni posebne obravnave. Zato so z njimi seznanili policijo in KPK. Razlogi so različni - od nerazumne prednostne obravnave ponudnikov do precej negospodarnih pogodb, je navedel Vesel. Katere pogodbe so problematične, se da po njegovih besedah verjetno razbrati iz revizijskega poročila.

Kot je še dejal predsednik računskega sodišča, je zadovoljen, da so revizorji uspeli pregledat preko 10.000 dokumentov (četudi so nekatere dobili z veliko težavo) in da so svoje delo lahko opravili profesionalno, "kljub resnično velikim političnim pritiskom na delo računskega sodišča".

Glede tega je dejal, da so bili pritiski "nekoliko bolj intenzivni, precej enosmerni, včasih neargumentirani, neelegantni ..." A za delom revizorjev stoji. "Vsak stavek je argumentiran, dokazljiv, svoje delo so opravili profesionalno. Res naši mlini meljejo počasi, a temeljito in stvarem vedno pridemo do dna. Tudi tu smo," je še navedel.