Kljub vrsti ideološko in politično utemeljenih kritik zoper vodstvo in novinarje Radiotelevizije Slovenija po medijih v lasti ljudi blizu tranzicijski levici, je ta slovenska nacionalna ustanova letos dobila posebno priznanje evropske mreže javnih televizij EBU. Poleg belgijske javne televizije je v letu 2007 edina med 75 članicami EBU zvišala delež gledanosti. Razumljivo, da so pri družbi Pro Plus, pod katero sodita najbolj gledana slovenska komercialna televizija POP TV in Kanal A, zaskrbljeni. Svojo pozicijo skušajo utrjevati celo s tako bizarnimi stvarmi, kot je podelitev nagrade manager leta 2008, ki jo je prejšnji mesec dobil generalni direktor Pro Plusa Marijan Jurenec. Jurenec je lani v svojih dveh zasebnih družbah ustvaril dobrih 600 tisoč evrov dobička pretežno s poslovanjem s Pro Plusom.
Podobno kot na drugih medijskih trgih v Sloveniji, nam skušajo večinski lastniki zasebnih medijev ter politiki, interesno povezani z njimi, prikazovati sprevrženo sliko medijske krajine. Posebno po zmagi levega trojčka na volitvah, nekateri medijski skrajneži okoli stranke Zares na čelu s kolumnistom Vladom Miheljakom že brusijo nože ob napovedani ponovni »depolitizaciji« nacionalne radiotelevizije. Iz dosedanjega dogajanja je celo mogoče razbrati, da bo morda prav poskus ponovne politične osvojitve tega javnega medija od Gregorja Golobiča v veliki meri odločal o odnosih med socialnimi demokrati in zaresovci v bodoči vladi. Sedanje direktorsko in uredniško vodstvo pa ni trn v peti zgolj piskajočemu blondincu, njihovo uspešno poslovanje ter urednikovanje moti televizijsko konkurenco, predvsem Pro Plus s komercialnima televizijama POP TV in Kanalom A.Prihodki od oglaševanja pomenijo sicer le manjši del vseh prihodkov RTV, dobrih 60 odstotkov jim jih krijemo davkoplačevalci s tv prispevkom, za poslovanje POP TV in Kanala A pa so edini vir dohodka, torej življenjsko pomembni. Tako se vodilni na Pro Plusu nikakor nočejo zadovoljiti z »zgolj« 70-odstotnim tržnim deležem slovenskega televizijskega oglaševanja, s čimer se sicer hvalijo. Po ocenah z nacionalne RTV je njihov delež v oglaševanju okoli 35 odstotkov, kar pomeni vprašljivost 70-odstotnega deleža Pro Plusa, saj bi tako skupaj dosegla že 105 odstotkov brez vštetja oglaševalskih »drobtinic« drugih komercialnih televizij.
Prikrivanje na Pro Plusu
Kot pojasnjujejo na RTV SLO, pomenijo prihodki od oglaševanja v lanskem letu 17,4 odstotka vseh njihovih prihodkov (od rtv prispevka dobijo 62,6 odstotka denarja). Tako so v lanskem letu njihovi tržniki z prodajo oglaševalskega prostora prislužili slabih 17 milijonov evrov, v prvi polovici letošnjega leta pa 8,36 milijona evrov. Ker je cena oglasov na vseh televizijah, tako javnih kot komercialnih, odvisna od gledanosti, na tem segmentu televizije po vsem svetu tekmujejo brez milosti. Zato smo na obe družbi poleg drugih vprašanj (o številu zaposlenih, ceni minute lastne produkcije, poslovnih rezultatih) naslovili še vprašanja o gledanosti njihovih paradnih oddaj. Seveda nismo nameravali primerjati jabolk in hrušk, temveč, na primer, informativne oddaje z informativnimi, zabavne z zabavnimi … S TVS so nam poslali vse zaprošene ratinge, na POP TV pa so se, kot kaže, ustrašili, da bralci ne bi izvedeli kaj zanje neprijetnega. Direktorica marketinga in odnosov z javnostjo na Pro Plusu Nataša Plementaš nas je odpravila z naslednjim pojasnilom: »Primarna ciljna skupina naših obeh programov, POP TV in Kanala A, je, kot vam je znano, od 18 do 49 let. Glede na to, da želite delati primerjavo gledanosti z javno televizijo, ki pa ima za primarno najširšo ciljno skupino (gledalce nad štiri leta), objektivna in pravilna primerjava za bralce sploh ni mogoča, zato vam podatkov gledanosti tudi za našo primarno ciljno skupino ne bomo poslali. Prav tako se večina vaših drugih vprašanj nanaša na poslovne rezultate, ki se v skladu s statusom naše hiše in lastniške družbe štejejo kot poslovna skrivnost.« Tako zavajajočega odgovora v zadnjem času ne pomnimo; Plemenitaševa bi najbrž težko pojasnila, zakaj primerjava gledanosti primerljivih oddaj pri enaki skupini gledalcev (vseh, starih nad štiri leta) ne bi bila »objektivna in pravilna«. Prav tako je neumnost, da sta podatka o številu zaposlenih in poslovnih rezultatih »poslovna skrivnost«.
Na Pro Plusu s svojim prikrivanjem podatkov o gledanosti pri gledalcih, starih nad petdeset let, kot kaže, prikrivajo relativno neugodne rezultate gledanosti v tem pomembnem segmentu gledalstva. Žal s tem kažejo tudi skrajno poniževalen odnos do nekaj sto tisoč ljudi v srednjih letih in starejših, kot da ti pri njih ne štejejo nič. Tokratno prikrivanje Pro Plusa je še posebno sporno, saj nas, na primer, njihova predstavnica Petra Uranjek po elektronski pošti celo brez vsakršne prošnje redno obvešča o oddajah, ki so bile na določen dan na POP TV »najbolj gledane na slovenskih televizijah«, o predvolilnem soočenju prvakov strank konec avgusta pa nam je poslala celo ratinge »izjemno odzivne oddaje«. Roko na srce, ta njihova oddaja ni imela posebno dobre gledanosti.
VEČ V TISKANI IZDAJI
