Njegov lik bi zagotovo zasenčil mnoga imena, ki z veliko mero potrpežljivega čakanja na ponujen stol obetajo vse tisto, kar smo že davno izgubili na poti v prijazno in uspešno prihodnost nase domovine. Gre za to, kdo si dejansko želi odločati o usodi našega naroda in kdo počne to le zato, da sebi zagotovi položaj, ki mu bo zagotovljen tudi v prihodnje.
Pokojni dr. Jože Pučnik, kateremu ob njegovem rojstnem dnevu (9. marec) namenjam teh nekaj besed, zagotovo ne sodi med slednje. Kdor ga je pobliže poznal, se je nemalokrat lahko prepričal o njegovi iskreni predanosti iskanju vrednot, ki bi nas varovale pred zlom pohlepa in sovraštva ter dajanja prednosti vrlinam, ki žal postajajo vse bolj odrinjene na rob prepoznavnosti.
Pučnikova skromnost, njegovo nepopisno prizadevanje za blaginjo ljudi, brez sence iskanja osebnih koristi, je lahko vzor vsem, ki v skorajšnji prihodnosti prevzemajo dolžnosti, s pomočjo katerih bodo krojili usodo vseh, predvsem tistih,ki nemočni ždijo v stiski in vedno znova upajo.
Pučnik je dosanjal svoje sanje, prižgimo mu luč v spomin.
Vera Ban
Tone Kuntner:
»Zraven sem bil s svojimi sanjami.
Vso dolgo noč sem v sanjah govoril,kričal v sanjah, umiral v sanjah,
kajti sanjal sem sanje svojega naroda.
Z njim sem prisanjal svit tisočletja.
Zraven sem bil tistega jutra, tistega dne.«
