Luč, ki Ti jo prižigamo v spomin, nikoli ne ugasne, tako kot ne upeša spomin nate in hkrati zavedanje, da je za nas, ki smo Te poznali, svet drugačen, odkar si tiste januarske noči odšel od nas.

Bili smo vajeni, da si nam prišel naproti, ko smo potrebovali Tvoj nasvet, odgovore na vprašanja, ki zdaj ostajajo neodgovorjena. Vse je bilo tako preprosto, tako razumevajoče. Nismo se spraševali, zakaj je tako, enostavno smo čutili, da nam podarjaš vse tisto, kar nas je bogatilo in gnalo naprej.

Zavedali smo se, da nas s svojo čisto notranjostjo vabiš v svet, ki bo prijaznejši, varnejši od minulega in manj krut, kot je bil do Tebe v letih, ki so Te za vselej zaznamovala, a vendar nikoli ne pognala na pot maščevanja.

Za nas, navadne smrtnike, je bilo to nekaj nedoumljivega, vendar nas je prav to za vselej utrdilo v veri, da je plemenitost Tvoja vrlina, zaradi katere smo hodili za Teboj kot ovce za pastirjem.

Hvaležna za vse, s čimer si nas bogatil in z globokim obžalovanjem, da smo že dvajset let brez Tebe, v mislih odhajam na kraj, kjer mirno počivaš, dragi Jože.

Vera Ban

 11. januar 2023

Primož Lavre

"Ta luč ni od včeraj

in ni samo moja.

Ta luč ne gori od danes do jutri.

Gori in sveti iz davne preteklosti

v davno prihodnost.

Ta luč je spomin,

ta luč je upanje."

(Tone Kuntner)