Hvala Bogu, obstajata vsaj dva tednika, ki »povesta tisto, kar drugi zamolčijo«. Poleg tega pa se na srečo poleg vsiljevanja lažnih informacij dogajajo v Sloveniji tudi drugi, pomembnejši, resnico iščoči dogodki, ki kar vpijejo po odkrivanju resnice. Prav včeraj je bil eden takih dni. Tiskovna konferenca, na kateri sta prof. dr. Ivan Bele in dr. Lovro Šturm do potankosti razčlenila vsebino krivične obsodbe v zvezi s Patrio. Če bi bil gluh in slep, bi zaslutil, o čem teče beseda, kaj šele tisti, ki jim razum in čutila dovoljujejo spremljati besedo, s katero sta pravnika pojasnjevala, kje vse tičijo napačne predstavitve sodbe, ki je zgrajena na veliki laži. In zaradi vseh teh laži, naj bi ljudje šli sedet; zaradi laži bomo dovolili, da bodo za zapahe znova spravili našega predsednika, človeka, ki je svoje sposobnosti in svojo pokončnost dokazal na tolikih področjih?
»Ni več časa«, da bi obmolknili, nasprotno, še je čas, da zavpijemo proti tej kruti resnici na ves glas, da stopimo pred ljudi in jim povemo, da podlegajo zmoti, ko se pridružujejo klevetanju nedolžnega človeka. Vemo, kako so ravnali z dr. Pučnikom, poznamo veliko tragičnih zgodb, katerih žrtve so bili prav tako nedolžni ljudje, nad jamami, kjer leže njihovi posmrtni ostanki, pa divja horda ubijalcev pleše svoj zmagovalni ples. Včeraj smo ob predstavitvi knjige Igorja Omerze »Kliči U za umor« poslušali resnično zgodbo o umoru mladega fanta, o katerem njegova družina štirideset let ni vedela ničesar – »uzela ga magla«, smo temu rekli med in po vojni. Njegovi svojci, ki so bolečino nosili v sebi dolgih štirideset let, so včeraj poslušali pripoved o sinu in bratu, za katerega bodo zdaj iskali zadoščenje po pravni poti. Kot obliž na rano ne zahtevajo ničesar drugega kot resnico o tem, kje je pokopan ta njihov ljubljeni mladi fant. Odgovor na njihova vprašanja, zastavljen krvnikom, je seveda molk, v katerega se že vsa leta zavijajo morilci tisočerih žrtev, med katerimi so zdaj nekateri prepoznani še kot živi povzročitelji tega gorja. Spričo vseh teh naknadnih odkritij, spričo očitnih krivic, ki so se v vojnem in povojnem času dogajale ljudem, se tako v zadevi Patria sprašujem, kako je mogoče, da ljudje nasedajo lažem, ki bodo v primeru izvršitve zaporne kazni lahko usodne za Janšo. Smo mar pozabili na Roško in vojaške zapore, nas Pučnikova zgodba ni izučila, mar na 9 let po krivici obsojeni Pučnik ni dovolj jasno ogledalo, ki bi si ga morali postaviti predse, ko se bliža čas, ki ga več ni? Toda Pučnik je vse to doživljal še v svinčenih časih in je bil tihi proces proti njemu zavit v popoln molk, ljudem prikrit in skrit za temnimi zidovi ječe. To, kar se dogaja z Janezom Janšo danes, pa je povsem nekaj drugega. Skupaj s Pučnikom sta gradila nov svet, demokracijo, s poštenimi branilci svobode sta skupaj izborila samostojnost Slovenije. Dobili smo svojo državo in zdaj naj samostojnost nekdanji predsednik vlade in Sveta Evrope ter predsednik najuspešnejše stranke in vodja opozicije v Sloveniji plača z zaporno kaznijo, ki se je veselijo tisti, ki bi se ga zaradi svojih »stolčkov« radi za vselej znebili. Začelo se je z »virantovanjem«. Začel ga je tisti, ki je svojo politično kariero začel graditi v toplem gnezdu stranke pod vodstvom Janeza Janše, zaradi lastnih koristi pa je na koncu izdal njega in vse nas. Polna usta korupcije so še vedno njegova priljubljena tema, ko gre za blatenje drugih, toda, morda pride čas, ko tudi zanj ne bo več časa, le da varnega zavetja zanj tam ne bo več. Bog daj, da bi bilo tako, kajti tolikšne sprevrženosti zlepa ne zaslediš pri človeku, ki se sicer tako rad hvali s poštenostjo.
Danes sem v Delu prebrala v reklamnem oglasu za Mladino napoved prispevka Vlada Miheljaka: »Poljub smrti Ustavnemu sodišču«. Vsebine ne poznam, ker Mladine ne berem, a Miheljakov naslov zagotovo ni prijazna napoved vsebine. Pričakujmo in želimo si le, da bi nam bila usoda naklonjena in da bi »poljub smrti« posrkal vase ves strup v nebo vpijočih krivičnih obtožb, da bosta tako svoboda in pravica končno znova pripadla tistemu, ki ju po pravici pričakuje. Njegova svoboda bo osvobodila tudi vse nas, ki nas skrbi njegova usoda. Srečno, Janez, in na svidenje v nedeljo ob praznovanju nove Majniške deklaracije, ki napoveduje obnovitev prebujenja nove Pomladi.