Kot vsako leto, naj spomin nanj kot drobna luč osvetli njegovo počivališče. Leta teko, a Pučnikova veličina ostaja z nami, saj se vse bolj zavedamo pomena vsega, kar je storil za Slovenijo. Kako bi ga potrebovali v teh časih, kako bi znal umirjati razraščanje sovraštva in jalovega dokazovanja, kdo je boljši, kdo slabši, kdo kriv in kdo pravičen. Težko je nekomu, ki ni imel te sreče, da bi ga spoznal, obrazložiti, s kakšno močjo je gradil temelje naše samostojnosti. Skromen, na videz robat je nosil v sebi plemenito srce, ki ga je prezgodaj izdalo. Jože ni poznal bahavosti, pohlepa po bogastvu, ne želja po priznanju, »šlo mu je za stvar«, kot je zapisal naš veliki pisatelj Drago Jančar.

11. januar je dan, ko se spominjamo njegovega slovesa. S ponosom in tiho zahvalo mu prižgimo luč in tiho pomolimo za njegov mir v večnosti.

»Zraven sem bil, ko se je svitalo,
Zraven sem bil s svojimi sanjami…
Zraven sem bil
Tistega jutra,
Tistega dne.«

(Tone Kuntner)

Vera Ban