Še okoli 500 jih je v obravnavi. Referendum bi bil lahko 12. julija, a pobudniki menijo, da bo ljubljanski župan Zoran Janković sporni odlok prej umaknil.

Civilna iniciativa za Ljubljano je tako uspela zbrati bistveno več od potrebnih 11.369 podpisov podpore.

Referendum bo glede na zakonske roke za nadaljnje postopke po ocenah iniciative po izvedenih vseh potrebnih postopkih izveden 12. julija, zato je član iniciative Klemen Fajs, ki se je zahvalil vsem, ki so k doseženemu cilju pripomogli in vložili skupno na tisoče ur prostovoljskega dela, na današnji novinarski konferenci pred ljubljansko Mestno hišo pozval k čim višji udeležbi, da bo spremenjeni odlok o urejanju prometa v ljubljanski mestni občini uspešno zavrnjen, mestni oblasti pa izrečena jasna nezaupnica glede oblikovanja in izvajanja njenih politik.

Ljubljančani so po Fajsovem prepričanju pokazali, da jim ni vseeno, v kakšnem mestu bodo živeli. Z zbranimi podpisi, tako Fajs, že zdaj pošiljajo jasno sporočilo županu Jankoviću in mestni oblasti, da meščani niso vir prihodka za mestno blagajno in da ne bodo pustili, da se jih tako obravnava.

"Vedno znova se najdejo sredstva za mega infrastrukturne projekte, namenjene zasebnemu kapitalu in turistifikaciji mesta, delavke in delavci, ki gradimo to mesto, pa ostajamo prezrti. Z današnjim dnem zahtevamo spremembo te paradigme," je dejal.

Pobudniki, kot je povedal predstavnik iniciative Jernej Kastelic, sicer predvidevajo, da bo župan Janković že v ponedeljek omenjeni občinski odlok v strahu pred referendumskim porazom raje umaknil.

Ker pa je po Fajsovih besedah poleg vprašanja parkiranja v soseskah in dolgotrajnih postopkov glede odločanja o lastništvu nad zemljišči ob večstanovanjskih stavbah težav v glavnem mestu veliko, posluha mestne oblasti pa primanjkuje na vseh področjih, so se v iniciativi odločili, da zgradijo skupnost, ki bo aktivna tudi v prihodnje.

Poleg že aktivnih članov v soseskah vzporedno na spletni strani Cilj.org vzpostavljajo mrežo 15.000 meščanov z elektronsko identiteto, ki bodo lahko vedno zbrali dovolj podpisov za zbor občanov ali referendumsko odločanje o spornih odločitvah.

"To nam bo omogočalo, da z nekaj kliki zakonito, neposredno in politično ščitimo in soustvarjamo naše mesto," je dejal Kastelic. Ko bo mreža dosegla ciljno število, mestni svet po njegovih besedah ne bo mogel več mimo meščanov sprejeti nobenega škodljivega odloka.

"Občina ni mestna uprava in ni župan, občina smo mi, njeni prebivalci," je poudaril Kastelic. "Skupaj bomo zagrizli v probleme in poskrbeli, da postane Ljubljana zopet naša," ga je dopolnil Fajs. Nimajo pa za zdaj v iniciativi še nobenih resnih načrtov za sodelovanje na novembrskih lokalnih volitvah.

Civilno iniciativo za Ljubljano so v prizadevanjih za razpis referenduma podprle tudi razne druge iniciative in organizacije. Apolonija Simon iz civilne iniciative Kakšno mesto hočemo, je tako poudarila, da smo v zadnjih mesecih priča nečemu pomembnemu, ne le razpravi o parkiriščih, sežigalnici, javnem prostoru ali posameznih gradbenih projektih, ampak prebujanju Ljubljane.

"Vse več prebivalcev ugotavlja, da lahko le z aktivnim državljanstvom vplivamo na smer razvoja mesta. Mesta ne ustvarjajo zgolj investicije, projekti in politične odločitve, mesto ustvarjajo ljudje, njihove potrebe, njihove izkušnje in njihova vizija prihodnosti," je povedala.

Današnja mestna oblast po njenem prepričanju vse pogosteje kaže, da argumentirana mnenja stroke, prebivalcev in civilnih iniciativ razume kot oviro, namesto kot pomemben prispevek k boljšim in bolj premišljenim odločitvam. Kljub urejeni podobi mesta se številni prebivalci soočajo z zmanjšanjem dostopnosti javnega prostora, z večjimi prometnimi obremenitvami, s posegi v okolje, slabšanjem pogojem bivanja in z občutkom, da se pomembne odločitve sprejmejo brez njihovega glasu, je nanizala.

"Razvoj mesta ne sme postati izgovor za posege v prostor in kakovost življenja ljudi. (...) Naš cilj ni nasprotovanje zaradi nasprotovanja, naš cilj je Ljubljana za ljudi," je še dejala.