Veber razrešitev Božiča opisuje kot "zgledno izpeljan postopek", ki ga priporoča drugim

Veber tudi pravi, da prihodu na ministrstvo ni sledila prevelika "streznitev", saj so se njegove informacije in pričakovanja, ki jih je imel, potrdila. S seboj je na zaupanje pripeljal dva sodelavca, ostali so že iz sistema, med drugim vodja kabineta in državni sekretar. Pomembne za vpogled v delovanje države in na mednarodni položaj Slovenije pa so bile tudi njegove izkušnje iz časa, ko je predsedoval državnemu zboru, je še dodal. Iz meseca v mesec zdaj lažje iščejo rešitve in usmeritve za naprej.

Se je že kaj začelo delati na spremembi zakonodaje, ki ureja, kdaj se lahko vojska vključi v odpravljanje posledic naravnih nesreč?

Razmišljamo, kako izboljšati poznavanje lokalnih skupnosti o delovanju civilne zaščite. Smo v fazi po volitvah, ponekod imamo nove župane in nekateri nimajo izkušenj, kako ravnati, zato jih poskušamo seznaniti z njihovimi pristojnostmi. Razmišljamo pa tudi o spremembi zakonodaje, da bi usposabljanje postalo organizirano in obvezno.

Na zaslišanju pred pristojnim odborom DZ ste napovedovali večjo povezanost med vojsko in sistemom zaščite in reševanja, kar se zaradi naravnih nesreč dejansko uresničuje od začetka vašega mandata. Kako so te vaše napovedi sprejeli v vojski? Se jim ni morda zdelo, da želite vojsko preoblikovati v nek servis civilni zaščiti?

Nikakor ne. Nimam informacije, da bi v vojski kdo razmišljal o tem, da ni prav, da jih vključujemo v sistem naravnih nesreč. Prej bi si upal reči nasprotno - da so razumeli moje sporočilo, da bolj kot bomo prisotni med ljudmi, bolj bodo uslišani v trenutku, ko se pogovarjamo o zaustavitvi trenda financiranja sistemov obrambe in zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami. Nenazadnje, imamo inženirske enote v vojski, ki so v veliki meri namenjene prav delovanju v sistemu zaščite in reševanja.

Ko se že omenja proračun. Večkrat ste povedali, da si boste prizadevali za postopno zviševanje obrambnega proračuna. Za prihodnje leto slabo kaže. Kakšni so odzivi na to v hiši?

Trend padanja sredstev bomo zaustavili. Leto 2015 bo izjemno zahtevno, Slovenija bo na prelomnici. Po eni strani je treba dati jasen odgovor, kako zagotoviti maastrichtske kriterije glede javnofinančnega primanjkljaja. Na drugi strani pa se še vedno srečujemo s previsokimi obrestmi, ki jih Slovenija plačuje za kredite v tujini. Ocena ogroženosti zaradi naravnih nesreč pa nas opozarja, da bo treba spremeniti način financiranja.

Je na vladi razumevanje, da se mora ta trend ustaviti?

Največ prizadevanj je usmerjeno v to, da se ujame maastrichtske kriterije in se torej posledično začnejo zmanjševati obresti v mednarodnih finančnih institucijah. To bo podlaga za bolj realno načrtovanje obrambe ter zaščite in reševanja.

Torej morata ta sistema še malo potrpeti?

Ne, to pomeni, da poskušamo srednjeročni obrambni program pripraviti tako, da se bo v njem upoštevalo realne razmere.
Mislim, da bo 2015 leto, ko bo dokončno zaustavljen trend zniževanja sredstev, potem pa bomo beležili rast, tudi zato, ker imamo ponovno rast bruto domačega proizvoda in gospodarske aktivnosti. Zato bo treba preskočiti leto 2015 in preložiti nekatere obveznosti, ki jih imamo.

Ste to pojasnili sindikatom?

Dialog je izjemno pomemben tudi zato, kako bomo lahko v prihodnosti organizirali delo. Zadovoljen sem, da vlada ne gre mimo sindikatov, da tečejo pogajanja in da je prišlo do ugotovitev, da so nekateri dodatki, ki jih prejemajo pripadniki vojske, gasilcev in civilne zaščite, takšne narave, da jih ni mogoče kar tako prezreti.

Velikokrat se omenja predvsem vojake in njihove socialne stiske. Menite, da je še manevrski prostor za dodatne reze, četudi za eno leto?

Manevrski prostor je zelo omejen. Obrambni sistem lahko funkcionira, če imaš ljudi. Zaščita in reševanje funkcionira, ker imamo zelo veliko prostovoljcev. Ampak tudi ti prostovoljci pričakujejo ustrezno opremo ter da jim zagotavljamo varnost pri aktivnostih, ki jih izvajajo. Enako velja za pripadnike SV. Če pa si osredotočen na to, da svoje eksistence ne moreš zagotavljati prek dela, ki ga opravljaš, seveda misli uhajajo drugam. To v obrambi pomeni, da lahko slabimo sistem in ogrozimo življenje posameznika. Tukaj smo na limitu.

Naj poudarim, da smo pod odobrenim kadrovskim načrtom vlade in vsa leta smo vestno izpolnjevali navodila vlade pri zmanjševanju števila zaposlenih. To je naše izhodišče, ki ga ministrstvo za obrambo ima v primerjavi z drugimi resorji, in želimo, da se to ceni.

Zastopate to stališče na sejah vlade? Se borite za vojake?

Odkrito povedno, prevladal je interes, da čim prej odgovorimo na obvladovanje maastrichtskih kriterijev. Glede plač pa - ta proces poteka skozi pogajanja s sindikati. In če bi jaz sam to počel kot minister, bi me najbrž v fazi, ko smo skupaj prišli za mizo, gledali kot na nekoga, ki nima razumevanja, da se državo potegne iz zahtevne finančne situacije.

Vprašanje so gasilci, sploh prostovoljni. Ste se že kaj ukvarjali z urejanjem njihovega statusa pri delodajalcih?

Z vodstvom gasilske zveze Slovenije sem že govoril. Oni bodo skušali oblikovati rešitve, ki doslej še niso realizirane. Smo pa na tem sestanku govorili, da ni najbolj primerno, če imamo uzakonjeno rešitev, po kateri se lahko delodajalce sankcionira, če ne upoštevajo pravil. Pogovore bomo nadaljevali in želim si, da bi dorekli rešitve, s katerimi bomo ohranili sistem prostovoljnega gasilstva in tudi odnos do delodajalcev. To področje je lahko učinkovito, v kolikor gre za medsebojno zaupanje. Želim si tudi, da bi se čutil odnos države do prostovoljcev.

Kako si boste zastavili srednjeročni obrambni program?

Osredotočiti se moramo na realnost. S tem sem seznanil tudi eminentne goste, ki sem jih doslej sprejel; od predsedujočega vojaškemu odboru Nata do sekretarja ameriške vojaške mornarice. Nekje do decembra pričakujem prvi osnutek programa, sprejem načrtujemo v prvem polletju 2015.

Se tako želite izogniti temu, da bi ob odhodu na sedež Nata v Bruselj poslušali, kako nizek odstotek BDP Slovenija namenja za obrambni resor?

Te razprave se ne bojim, veselim se je, ker želim, da naredimo en realen koncept. Po eni strani imamo namreč sistem kolektivne obrambe, po katerem je treba zagotoviti do dva odstotka BDP za razvoj obrambnih zmogljivosti. Po drugi strani pa imaš sistem EU, ki ti narekuje, da moraš zmanjševati javno porabo. Oboje skupaj ne gre. To je tema, ki jo želim izpostaviti, in upam, da bomo prišli do ugotovitve, da dva različna pritiska na Slovenijo ni mogoče realizirati hkrati.

Želimo pa nekatere projekte, ki jih v Sloveniji razvijamo, denimo Natov center odličnosti za gorsko bojevanje, usposabljanje potapljačev za razminiranje ter usmerjevalce združenega ognja, razviti do vrhunskih zmogljivosti. Tudi, ko sem bil na obisku pri naši specialni enoti, ugotavljam, da dosega izjemne rezultate. To ti daje podlago, da si kompetenten sogovornik, četudi nimaš dovolj sredstev.

Razmišljate o scenariju, da bi ostali brez 30 osemkolesnih oklepnikov?

Imamo pravnomočne obsodbe, ki nam narekujejo tudi ravnanje, pa tudi še odprte pravde. Zato bi bilo nerealno načrtovati, da bom te kapacitete predvidel v razvoju. To je moja ocena, kakšna bo končna ocena vseh, ki pripravljajo srednjeročni program, bo treba počakati.

Sta z novim načelnikom Andrejem Ostremanom kaj spregovorila o tej temi?

Z načelnikom imava zelo odkrite pogovore, ampak o teh zadevah ne govoriva na štiri oči. Oba budno spremljava izvajanje dogovora o pripravi srednjeročnega programa, ne greva pa v neka ozka vprašanja.

Zakaj ste odločili za Ostermana? Vas ni motilo, da ima brigadirski čin? To so bili namreč očitki, ki jih je bilo slišati tako ob njegovem imenovanju kot imenovanju njegovega predhodnika.

Zelo pomembno vprašanje, ki ga želim doreči v tem mandatu, je karierna pot pripadnikov SV. Če se tega lotevamo, je pomembno, da se to upošteva že pri "prvemu pripadniku SV".

S tem torej sporočate, da ima pripadnik SV možnost napredovanja?

Tako. Brigadir Osterman ima vse kompetence, začeli smo tudi postopek za podelitev generalskega čina. Vlada je to že potrdila, zdaj ima postopek v rokah predsednik republike. Pričakujemo, da bo postopek v kratkem zaključen, brigadir Osterman pa bo postal generalmajor. Dejavnik, da sem se odločil za brigadirja Ostermana, je tudi njegovo sodelovanje pri reorganizaciji vojske. Ta faktor je zelo pomemben, tudi zaradi zahtevnih razmer, v katerih smo.

Okoliščine zamenjave na vrhu vojske ste že večkrat pojasnili, a zdi se, da javnosti niste prepričali. Se je dejansko zgodilo to, da vam je nekdanji načelnik Dobran Božič med pogovorom sam omenil, da želi v New York, vi pa mu niste nikakor namignili, da ga želite zamenjati?

Dejansko je prišlo do dogovora. Zdi se mi, da se je bolj poskušalo tej odločitvi dati neko drugo dimenzijo. Vendar pa vsi postopki, ki tečejo po razrešitvi generalmajorja Božiča, dokazujejo, da je šlo za dogovor ter da je bil pričakovani premik z nastopom novega načelnika koristen. Šlo je za premišljeno in dogovorjeno odločitev. In prepričan sem, da bo generalmajor Božič dobro opravil svojo nalogo v strukturah OZN ter da bomo tudi tam učvrstili svoj položaj.

Kaj pravite na očitke nekdanjega načelnika Alojza Šteinerja, da večje države na sedež OZN pošiljajo polkovnike in podpolkovnike in da je šlo za odstranitev?

Nikakor se ne strinjam z očitki. Če v OZN odhaja nekdo, ki je opravljal funkcijo načelnika generalštaba, je to največje priznanje pravzaprav tudi OZN.

Pravite, da je šlo za dogovor. Ste Božiču slučajno vi namignili, da naj bo dogovor?

Če gre dogovor, je ta možen le ob resničnem razumevanju obeh strani. Če ni razumevanja in rešitve, s kateri se oba strinjava, dogovora ni. Vsak je predstavil svoj pogled in na koncu sva ugotovila, da je ta trenutek najprimernejši. Tudi Ostermanova odločitev, da prevzame položaj, je bila strokovna. Zdaj lahko ponovno potrdim, da je šlo za zgledno izpeljan postopek in bi ga priporočil tudi drugim.

Vas je motilo, da naj bi se Božič udeležil enega od shodov podporo zaprtemu predsedniku SDS Janezu Janši?

O tem nisva govorila. Je pa generalmajor Božič to tudi javno zanikal.

Sta o zamenjavi na vrhu vojske kaj govorila s predsednikom republike Borutom Pahorjem? Predsednik zamenjavi ni bil naklonjen, sami ste večkrat izpostavili, kako je pomembno, da imata z vrhovnim poveljnikom oboroženih sil dober odnos.

Preden sem se odločil za ta korak, sem šel k predsedniku republike in ga seznanil s svojo namero. Postopek sem izpeljal v skladu s pristojnostmi. Predsednik je izrazil bojazen, da ne bi prišlo do prevelike politizacije odločitve. Dejanja danes dokazujejo, da ni šlo za politizacijo. In najino sodelovanje je na izjemno visoki ravni. To dokazuje tudi današnji obisk (intervju je bil opravljen minuli petek op.a.) predsednika Pahorja v Upravi RS za zaščito in reševanje, kjer so ga pristojni seznanili z aktivnostmi in načrti glede ukrepanja ob poplavah, ki so te dni prizadele dobršen del Slovenije.

Zakaj zamenjava na čelu obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo (OVS)?

Z zdaj že nekdanjim direktorjem Boštjanom Pernetom sva ugotovila, da je vprašanje, ali bo tudi pri njih prišlo do zamenjave, izjemno izpostavljeno, in je pripeljalo do točke, da je sama služba delovala z manjšim angažmajem, kot bi sicer. Ko sva iskala rešitev, sva zavzela stališče, da je dobro, da se sprejme ta odločitev, da služba začne delovati z vsemi silami. Tudi Perne je izrazil interes, da po 16 letih, ko je bil vključen v OVS, nadaljuje svojo pot v Upravi RS za zaščito in reševanje.

Torej je do zamenjave prišlo zaradi boljšega delovanja službe?

Absolutno.

Vas ne skrbi, da bi si zaradi teh dveh menjav nabrali nekaj negativnih političnih točk?

Ne, ker ni šlo za to, da bi uveljavljal politični interes, ampak za to, da poskušamo doreči čim bolj učinkovit sistem obrambe in obveščevalno-varnostne službe.

Boste uporabljali falcon?

Falcon se uporablja, predvsem za namene vlade, ko je letenje z njim bolj racionalno kot pa letenje z rednimi linijami.

Kakšni so načrti z ladjo Triglav?

Zelo pomembno je, da se Slovenija v mednarodnih aktivnosti pojavlja tudi kot pomorska država. V regiji potekajo tesna sodelovanja, predvsem s pripadniki črnogorske vojske, tudi Hrvaške, Grčije. S temi usposabljanji želimo nadaljevati, postali smo vodilni v tej regiji pri usposabljanju potapljačev za razminiranje.

Kakšno je vaše stališče glede udeležbe Slovenije na misijah v tujini?

Slovenija je članica OZN, EU in Nata, temu primerno se moramo vključevati v vse strukture delovanja. Misije so namenjene temu, da zagotavljamo mir in stabilnost. Če pripravljenost ne bi bila najvišja, pa nikakor ne bi odobril, da se pripadniki udeležujejo misij. Naša naloga je, da pripadnike ustrezno usposobimo in sledimo zunanjepolitičnim odločitvam.

Cilj ni, da bi se vključili na številna področja, ker jih enostavno vseh ne obvladujemo. Želimo namreč sodelovati na območjih, kjer lahko nudimo največjo strokovno podporo. Naša prioriteta tudi v prihodnje ostaja zahodni Balkan.

Kako se SD znajde v vladi, ima moč in vpliv, kakor si ga je želela pred vstopom v koalicijo?

Preglasovani smo bili pri kandidatki za komisarski položaj, pri vseh ostalih vprašanjih pa želimo delovati v skladu s koalicijsko pogodbo - na to tudi opozorimo, če opazimo odstopanje. Znotraj tega, kar je zapisano v koalicijski pogodbi, vztrajamo in mislim, da smo zaenkrat v okviru obvladljivega.