Gospodarski podatki, ki prihajajo v zadnjih tednih, so po Vasletovih besedah skladni z letošnjo napovedjo, ki pa jo spremljajo velika tveganja, tako v mednarodnem okolju kot doma.
Prvi mož Umarja je ob predstavitvi tokratne izdaje publikacije Ekonomsko ogledalo spet poudaril, da je treba za gospodarski preobrat sprejeti nujne strukturne spremembe.
Na vprašanje, ali bi izvedba referendumov o zakonih o t.i. slabi banki in o Slovenskem državnem holdingu lahko še poslabšala gospodarska gibanja, je odgovoril, da se lahko ekonomska slika še poslabša, če se bo odlašalo s sprejemanjem ključnih ukrepov.
Umar sicer na podlagi zadnjih podatkov in napovedi ugotavlja, da razmere v evrskem območju z vidika slovenskega gospodarstva še naprej ostajajo nespodbudne, slabše pa so tudi napovedi za globalno gospodarstvo.
Prav tako ostaja cena zadolževanja za najbolj ranljive članice območja evra, med katere že nekaj časa spada tudi Slovenija, sorazmerno visoka. Trenutna zahtevana donosnost na slovenske 10-letne obveznice se tako giblje okoli 5,5 odstotka.
Kratkoročni kazalniki za najpomembnejše gradnike BDP še vedno kažejo slabo. Najslabše še naprej kaže gradbeništvu, katerega obseg je več kot 60 odstotkov pod vrednostmi pred krizo, popustil pa je tudi izvoz, ki je še vedno edini pozitivni del gospodarstva.
Vasle je sicer spomnil na precejšnjo avgustovsko rast izvoza in industrijske proizvodnje v Sloveniji, ki je odražala podoben trend v območju evra.
Kot eno od teorij za to je navedel, da gre za prve znake okrevanja, kot drugo pa, da so pričakovanja analitikov preveč pesimistična. Vasle je ob tem opozoril, da podatki o gospodarski klimi v Sloveniji še naprej kažejo na poslabšanje razmer.
Slabo znamenje za gospodarstvo je tudi, da tržni delež slovenskega izvoza v EU še naprej nazaduje in se je v prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani znižal za okoli tri odstotke. Pri tem obstajajo precejšnje razlike med skupinami proizvodov.
Vasle se je dotaknil tudi gibanj na trgu dela, kjer se negativni trend nadaljuje. Do sredine leta so bila tako v zasebnem sektorju izgubljena praktično vsa delovna mesta, ustvarjena pred krizo, in trenutno je tako število zaposlenih na nižji ravni kot ob začetku tisočletja. V javnem sektorju pa se število zaposlenih vse od leta 2000 postopoma zvišuje.
V primerjavi z letom 2008 se je tako število zaposlenih v javnem sektorju do lani dvignilo za 8142, medtem ko je skupaj upadlo za 55.291. Tudi v prvih osmih mesecih letos se je število zaposlenih v javnem sektorju zvišalo za 2169 oseb. Pri tem se je število zaposlenih v javni upravi glede na enako obdobje lani znižalo za 433, v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu pa zvišalo za 2602.
Rast plač v zasebnem sektorju se je v zadnjih letih umirila in plače naj bi se realno znižale tako letos kot prihodnje leto. V javnem sektorju so se letos plače znižale, vendar pa se v družbah v pretežni lasti države še zvišujejo.
Sprememba deleža javnih sredstev za zaposlene je bila sicer v Sloveniji od izbruha krize do konca lanskega leta najvišja med članicami EU.
Vasle je izpostavil še, da se problemi v finančnem sektorju ohranjajo, denarne vloge gospodinjstev, podjetij in države se pa zmanjšujejo. Pri tem v zadnjem času izstopajo predvsem vloge države.
Banke imajo še naprej omejen tudi dostop do tujih virov, nadaljuje pa se tudi razdolževanje do tujine. V letih po krizi je tako iz slovenskih bank v tujino okoli sedem milijard evrov.
Delež slabih terjatev v bankah je julija že presegel 13 odstotkov, slaba posojila pa se širijo v vse več dejavnosti. Če so prej odpadla predvsem na gradbeništvo in finančno posredništvo, se sedaj kopičijo tudi v predelovalnih dejavnostih in trgovini.
V ozadju gibanja slabih terjatev sta po Vasletovih besedah dva dejavnika, splošna gospodarska slika in pa pomanjkanje ukrepov za sanacijo bančnih terjatev.
Direktor Umarja zato ocenjuje, da je sanacija slabih bančnih terjatev ključni ukrep za obnovo posojilne dejavnosti. Spodbudno se mu zdi, da je vlada prepoznala problem, važno pa je, da se ga čim prej reši, na tak ali drugačen način.
Drugi pomemben razlog za trenutni finančni krč ostajajo prezadolžena podjetja, ki so še naprej v skupini najbolj zadolženih v EU. Ob tem Umar ugotavlja, da obstaja pri zadolženosti sorazmerno visoka koncentracija dolga v malem delu gospodarstva.