Kresalova in Zalar podpirata brezzobo novelo kazenskega zakonika, ki je napisana kot po meri mogočnih tajkunskih odvetnikov. Po njej ne bo mogoče odvzeti niti evra nezakonito pridobljenega premoženja.
V zadnjem času se tudi v Sloveniji veliko govori o odvzemu premoženja ljudem, ki so obogatili na nezakonit način. Zgledov v tujini je veliko, toda pravosodno ministrstvo je pod vodstvom Aleša Zalarja pripravilo tako spremembo kazenskega zakonika, da lahko tajkuni že odpirajo šampanjec.Pred dvema mesecema je skupina 36 poslank in poslancev s prvopodpisano Cvetko Zalokar Oražem v državni zbor vložila predlog zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Poslanci (SD, Zares, Desus) so tako prehiteli ministrstvo za pravosodje, ki je, verjetno spodbujeno tudi z omenjenim predlogom, pred desetimi dnevi predstavilo osnutek novele kazenskega zakonika, ki ureja »razširjeni odvzem« premoženjske koristi.
Odziv Zalarja in njegove strankarske predsednice LDS Katarine Kresal, hkrati notranje ministrice, na predlog Zalokarjeve je bil nenavadno ostro negativen. Da gre za pesek v oči, je dejala in podpisnikom predloga celo očitala, da ga niso prav dobro prebrali. Pravosodni minister Aleš Zalar je sicer priznal, da imajo predlagatelji zakona dober namen, vendar ni pripravljen premišljeno, zato na tej podlagi »nikomur ne bo mogoče odvzeti niti evra«. Ob tem je v Sloveniji leta 2008 ocenjena škoda kot posledica gospodarske kriminalitete znašala 112 mio evrov, leta 2009 193 mio evrov, samo v prvi polovici lanskega leta pa že 418 mio evrov!
Interes odvetnikov
Toliko bolj je presenečenje oziroma razočaranje Zalarjev osnutek novele kazenskega zakonika, predstavljen pred desetimi dnevi, ki naj bi torej »premišljeno« in izdelan s pomočjo strokovnjakov omogočal, da bi lažje odvzeli premoženje ljudem, ki so do njega prišli nezakonito. Kot pravijo poznavalci, prav z Zalarjevim zakonom ne bo mogoče nikomur odvzeti niti evra, saj so »nezakoniti premožneži« z njim postavljeni v neprimerljivo ugodnejši položaj od tožilcev, ki bodo predlagatelji odvzema premoženja.
Nekateri v tem vidijo celo interes znanih odvetniških pisarn. Povsem jasno je, da odvetniki odlično zaslužijo pri zastopanju slovenskih novih bogatašev, imenovanih tudi tajkuni, ki jih tožilstvo sumi kopice kaznivih dejanj. Seveda ni v njihovem interesu, da bi bili njihovi radodarni klienti ob vse ali vsaj večino svojega premoženja, zato jim gredo izredno strogi pogoji za to v Zalarjevem predlogu na roko.
Pri tem predlogu gre za razširjeni odvzem premoženjske koristi, torej za širši pojem od že sedaj veljavnega »odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem«, določene v kazenskem zakoniku. Obsojenemu storilcu kaznivega dejanja se že po veljavnem kazenskem zakoniku odvzamejo denar, dragocenosti in vsa druga premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, oziroma če mu jih ni mogoče odvzeti, se mu odvzame premoženje, ki ustreza premoženjski koristi. Premoženjska korist se odvzame tudi tistim, na katere jo je storilec prenesel brezplačno ali za prenizko plačilo, če so vedeli, da je pridobljena s kaznivim dejanjem.
VEČ V TISKANI IZDAJI