Pri plačah in drugih izdatkih zaposlenim bi v primerjavi z veljavnim proračunom privarčevali 71,4 milijona evrov, glede na realizacijo v letu 2011 pa 77,4 milijona evrov.
Pri plačah bo glede na veljavni proračun prihranka za 52,1 milijona, pri regresu 9,3 milijona, pri povračilih in nadomestilih 6,1 milijona, pri sredstvih za delovno uspešnost 1,9 milijona ter pri sredstvih za nadurno delo dobra dva milijona evrov.
Rebalans predvideva prihranek tudi pri transferjih posameznikom in gospodinjstvom. Tako bi za 24,5 milijona evrov zmanjšali transferje za zagotavljanje socialne varnosti, za 11,3 milijona pa družinske prejemke in starševska nadomestila. Pri transferjih za vojne invalide bodo prihranili 7,5 milijona evrov, pri štipendijah pa 29,2 milijona evrov.
Predsedniku republike Slovenije bo po rebalansu letos pripadalo 2,7 milijona evrov, kar pa je za 386.962 evrov manj kot lani. Iz obrazložitve je razbrati, da se prvotno predvidena sredstva za delovanje predsednikovega urada na podlagi novih izhodišč rebalansa 2012 zmanjšujejo za 34 odstotkov, zato je predvideno "strogo varčevanje pri poslovanju" urada, pri čemer imajo prioriteto obveznosti predsednika, ki bo svoj program obveznosti, predvsem njihov obseg, prav tako prilagodil varčevalnim ukrepom.
Sredstva za pridobivanje stvarnega premoženja pa se zmanjšujejo za petkrat, zato so predvideli le najnujnejše zamenjave strojne in programske računalniške opreme ter opreme za nemoteno zagotavljanje predstavitev video vsebin, ki se nanašajo na delovanje predsednika države. Minimalne stroške pa so predvideli tudi na postavki "vzdrževanje pisarne bivšega predsednika", saj se ob koncu leta 2012 končuje sedanji mandat.
Za državni zbor je namenjenih 26,3 milijona evrov, kar je 2,5 milijona evrov manj, kot so prejeli. Poslanske skupine so se s predlogom rebalansa sicer že seznanile. Generalna sekretarka DZ Mojca Prelesnik je na kolegiju predsednika DZ pojasnila, da se lahko državnemu zboru v letošnjem letu, da bo še lahko normalno deloval, zmanjša pravica porabe za dober milijon evrov.
Rebalans predvideva sicer nižanje plač poslancev in drugim zaposlenim v DZ, vendar pa bo treba več sredstev nameniti za nadomestila bivših poslancev, ki jih prvotni proračun ni upošteval, tako se na tem segmentu proračun DZ zvišuje. A bi hkrati dober milijon evrov v DZ prihranili na račun materialnih stroškov.
Znižali bi se tudi dodatki, ki jih poslanci prejemajo za opravljanje funkcije v volilni enoti, in sicer bi namesto sedanjih 523 do 1013 evrov poslanci prejemali med 500 in 800 evri na mesec. Za uporabo službenih telefonov in računalnikov pa bi poslanci namesto sedanjih 3000 evrov na leto prejemali le še 1000 evrov, je na kolegiju pojasnil predsednik DZ Gregor Virant.
Po rebalansu proračuna bo državni svet letos prejel 1,97 milijona evrov, kar je za 314.616 evrov manj kot lani.
Med nevladnimi proračunskimi uporabniki se krčijo sredstva tudi varuhu človekovih pravic, ki bo po rebalansu prejel dobra dva milijona evrov, kar je skoraj 200.000 evrov manj kot lani.
Sredstva se krčijo tudi ustavnemu sodišču, ki bo po rebalansu prejel 4,2 milijona evrov, to je nekaj manj kot pol milijona evrov manj kot lani. Računsko sodišče bo prejelo 5,6 milijona evrov, kar je skoraj 391.478 evrov manj kot lani. Za skoraj 300.000 evrov manj kot lani bo prejela Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Vrhovno sodišče bo v primerjavi z lanskim letom prejelo 14,2 milijona evrov manj, vrhovno državno tožilstvo pa dober milijon evrov manj.
V generalnem sekretariatu vlade bodo letos po rebalansu lahko porabili za 1,5 milijona evrov manj, kot je bilo v sekretariatu porabljenih lani.
Tudi na ministrstvih se sredstva praviloma krčijo. Tako bo ministrstvo za obrambo letos prejelo 54 milijona evrov manj kot lani, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa 64,1 milijona evrov manj, kar je sicer več kot 16 odstotkov manj kot lani.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, katerega največji izdatki predstavljajo socialni transferji, bo letos prejelo 30 milijonov evrov manj kot lani. Tudi na ministrstvu za zdravje, katerega odhodki gredo predvsem v investicije, bodo letos prejeli 14,7 milijona evrov oz. 20 odstotkov manj kot lani.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport bo letos v primerjavi z lanskim letom prejelo 261,9 milijona evrov oz. skoraj 13 odstotkov manj. Bo pa ministrstvo za finance prejelo 205,4 milijona evrov več kot lani, ko je prejelo 2,6 milijarde evrov.
Predlog rebalansa tako predvideva, da se proračunski odhodki glede na veljavni proračun znižajo za 1,104 milijarde evrov na 9,014 milijarde evrov. Glede na lansko proračunsko realizacijo je to za 349 milijonov evrov manj. Proračunski prihodki so medtem ocenjeni na 7,942 milijarde evrov, kar je za 752,8 milijona evrov manj od vsote, predvidene v veljavnem proračunu, in celo za 109 milijonov evrov več od lanske realizacije.
Načrtovani investicijski odhodki, ki predstavljajo del investicijske porabe proračuna, so po rebalansu predvideni pri 253,3 milijona evrov, kar je za 69,2 milijona oziroma 22 odstotkov manj kot lani in za 420,6 milijona oziroma 62 odstotkov manj kot v veljavnem proračunu.