Varčevanje po Gantarjevo

Odkar DZ vodita predsednik Pavle Gantar in generalna sekretarka Mojca Prelesnik, se je število javnih uslužbencev povečalo za več kot v štirih letih prej. V zadnjih dveh letih in pol, v času najhujše gospodarske krize, se je parlament okrepil kar za 25 javnih uslužbencev.

Pred tem so v štirih letih število javnih uslužbencev povečali za 21 ljudi. Tako je trenutno v državnem zboru zaposlenih 375 javnih uslužbencev, na začetku leta 2009 jih je bilo 350, na začetku leta 2005 pa jih je bilo 329. Takrat je bilo 270 javnih uslužbencev zaposlenih v službah DZ, 59 pa v poslanskih skupinah.

Štiri leta pozneje jih je bilo v službah DZ zaposlenih 275, v poslanskih skupinah pa 77. Trenutno (na dan 10. julija 2011) jih je 274 zaposlenih na podlagi pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, 46 na podlagi odloka o notranji organizaciji, delovnih mestih in nazivih v službah DZ, 46 na podlagi istega odloka kot dodatna strokovna pomoč poslancem, devet pa za določen čas.

Kot so sporočili v državnem zboru, se je povečevalo predvsem število zaposlenih na določen čas v poslanskih skupinah. Ko je bila konec leta 2010 ustanovljena nova poslanska skupina, so morali zagotoviti štiri nova delovna mesta. Po drugi strani se je od začetka leta 2010 do danes upokojilo 14 javnih uslužbencev, na novo so jih za nedoločen čas zaposlili le pet (nadomestne zaposlitve). V kadrovskem načrtu za leti 2011 in 2012 so upoštevali še petodstotno zmanjšanje zaposlenih za nedoločen čas.

Kot pojasnjujejo v državnem zboru, v vsem tem obdobju ni šlo za bistvene spremembe delovnih mest oziroma se število delovnih mest ni povečalo; s sprejemom pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v službah DZ junija 2011 so celo zmanjšali skupno število sistemiziranih delovnih mest za tri delovna mesta: »Vse spremembe  delovnih mest  so bile potrebne predvsem zaradi spremenjenih nalog ali pa boljše organizacije dela znotraj posameznih organizacijskih enot in so se opravile na predlog posameznega vodja notranje organizacijske enote.«

V poslanskih skupinah so spremembe predvsem na začetku mandata ali če se spremeni število poslancev v posamezni poslanski skupini (izstopi oziroma prestopi). »Vsaka sprememba se opravi s postopkom spremembe pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v službah DZ, s poprejšnjim soglasjem sindikata, če gre za večje spremembe, tudi s soglasjem mandatno-volilne komisije.«

Dodajajo še, da so vsi javni uslužbenci, ki se na novo zaposlijo (razen če gre za prerazporeditev iz drugih državnih organov), izbrani na podlagi razpisa prostega delovnega mesta: na zavodu za zaposlovanje, internih razpisih ali internih natečajih ter javnih razpisih ali javnih natečajih.