V UKC Maribor najmlajši kovidni bolnik na intenzivni negi star 40 let

V mariborski bolnišnici se po direktorjevih besedah zavedajo, da gre pri covidu-19 za resne bolnike in jih je treba obravnavati z vso resnostjo in strokovnostjo, a če se bo ponavljal lanski scenarij v smislu preobremenitve bolnišnice, jih je zaradi kadrovskih in prostorskih zmogljivosti strah, da bo trpelo ostalo delo z bolniki, ki prihajajo iz drugih razlogov.

"Pripravljeni smo tudi na še širše razsežnosti tega vala, a z veliko željo, da bi teh bolnikov bilo čim manj," je dejal Crnjac. Še enkrat je pozval vse ljudi, da izkoristijo možnost cepljenja proti covidu-19, saj je to še vedno najuspešnejša pot za zavarovanje pred hudim potekom bolezni. Bolnišnice bodo namreč le z zadostno precepljenostjo lahko še naprej uspešno opravljale ostalo delo.

Tudi strokovni direktor Matjaž Vogrin je opozoril, da se krivulja števila hospitaliziranih bolnikov strmo vzpenja, kar kaže na to, da je četrti val že zelo prisoten. Še pred tremi tedni so imeli pri njih pet bolnikov, pred dvema tednoma deset, prejšnji teden 20, danes že 40, med njimi jih 12 potrebuje intenzivno terapijo. Gre za bolnike, v povprečju stare med 60 in 65 let, so pa tudi nekateri mnogo mlajši. Po Vogrinovih besedah je najmlajši na intenzivni negi trenutno star 40 let.

Bolniki so trenutno razporejeni na dveh oddelkih, in sicer na psihiatričnem, kjer so usposobili okoli 40 postelj, ter na oddelku za nevrokirurgijo. Tam so namreč opravili nekatere prilagoditve za sprejem bolnikov, ki potrebujejo intenzivno nego, za zdaj pa so tam zasedene tri od razpoložljivih 18 postelj.

V mariborski bolnišnici so pripravljeni tudi na naslednje korake. Tako bodo že v petek ali konec tedna vse bolnike, ki so hospitalizirani na oddelku za infekcijske bolezni, premestili na druge lokacije, predvsem na kliniko za interno medicino, deloma tudi na nevrološki oddelek in kliniko za kirurgijo, ta stavba pa bo v celoti namenjena covidnim bolnikom. V naslednji fazi bodo uporabili tudi prostore pljučnega oddelka na Pohorju in prve etaža klinike za kirurgijo.

"A načrti so eno, realnost je lahko drugačna. Že zaradi aktualnega števila bolnikov smo morali prerazporediti veliko število kadrov. V tem trenutku rednih programov po zaslugi odrekanja zaposlenih še nismo zmanjšali, če bo številka še nekoliko narasla, pa bomo v to prisiljeni," je besede direktorja potrdil tudi Vogrin.

Ob tem je zagotovil, da bodo seveda najprej krčili tiste programe, kjer ljudje lahko nekaj časa počakajo. A epidemija covida-19 traja že leto in pol, tako da je tudi pri bolnikih, ki morda lahko najlažje počakajo, bolezen napredovala do te mere, da rezultati zdravljenja ne bodo več optimalni ali pa sploh ne bodo več mogoči, je še opozoril.

Vogrin pričakuje, da bodo posamezne programe morali začeti krčiti že od naslednjega ponedeljka, kateri bodo to, pa bo prepuščeno tudi predstojnikom oddelkov, ki morajo delo organizirati tako, da bo čim manj težav za ljudi, ki potrebujejo zdravljenje v bližnji prihodnosti.

Mariborska bolnišnica mora ta trenutek v skladu z državnim načrtom zagotavljati 30 postelj za akutne bolnike in 16 postelj za intenzivno terapijo, medtem ko mora biti skupaj na državni ravni za zdaj na voljo okoli 150 postelj za akutne in okoli 50 za intenzivne bolnike.

Po Vogrinovem mnenju bodo najverjetneje že v začetku naslednjega tedna morali povečati zmogljivosti, a se bodo takrat za covidne bolnike odprle tudi druge bolnišnice, ki trenutno teh še ne sprejemajo. Število postelj za akutne bolnike bo tako po državi prihodnji teden s 150 naraslo na 250.

Sicer pa sta v bolnišnici ta trenutek precepljeni dve tretjini zaposlenih, nekaj je tudi prebolelih. Kot je dejal strokovni direktor, bi si želeli še veliko višjega odstotka, je pa samo med zdravniki precepljenih okoli 92 odstotkov vseh.