Stvari se odvijajo v neželeni smeri, predvsem pri polnjenju bolnišnice s covidnimi bolniki, je v izjavi za medije danes dejal direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Crnjac. Posebej jih skrbi, da se vse ostale dejavnosti počasi ustavljajo, o čemer so danes ponovno razpravljali na kriznem sestanku, na katerem so izdelali natančno časovnico in opredelili kadrovske in prostorske možnosti.
Število vseh hospitaliziranih covidnih bolnikov v UKC Maribor je v četrtek naraslo na 113, od tega je bilo na intenzivnem zdravljenju 36 bolnikov, na akutnem oddelku pa 77. Povprečna starost bolnikov na akutnem oddelku je znašala 67 let, na intenzivnem oddelku pa 63.
Kot je povedala vodja oddelka intenzivne nege za covidne bolnike Alenka Strdin-Košir, imajo trenutno na intenzivnem oddelku 38 postelj in možnost povečanja do 44, ko bo tako odločilo ministrstvo za zdravje. Predvideva, da bodo te zmogljivosti zapolnili v enem tednu.
Struktura bolnikov na tem oddelku se je po njenih besedah precej spremenila v primerjavi z drugim valom, so mlajši, stari so od okoli 35 do 65 let. Še vedno je od 80 do 85 odstotkov bolnikov, ki pristanejo na intenzivni negi, necepljenih. Pri cepljenih je potek bolezni blažji, je dejala.
"Za teh 38 postelj intenzivne terapije potrebujemo ogromno kadra," je dejala. Trenutno je na ta oddelek prerazporejenih 40 zdravnikov iz drugih delovišč in 91 medicinskih sester, ki tako manjkajo na drugih deloviščih.
S kadrom, ki ga imajo, lahko po njenih besedah trenutno zagotovijo skrb za do 44 bolnikov na intenzivni negi. A v bolnišnici imajo pripravljeno še eno možno lokacijo z dodatnimi največ 16 posteljami za intenzivno nego, a odpiranje še ene lokacije bi po besedah Alenke Strdin-Košir pomenilo težave pri kadrih, saj ti ne bi bili nujno usposobljeni za delo v intenzivni terapiji.
"Postelje bomo zagotovili, tudi ventilatorje bomo nekako zagotovili, problem pa je, da usposobljenega kadra pa nimamo več od kod vzeti," je opozorila in dodala, da strokovnost zna postati vprašljiva.
Predstojnica oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter akutnega oddelka za covidne bolnike Nina Gorišek-Miksić je povedala, da na oddelku zdravijo samo še covidne bolnike, ostale infekcijske bolnike so preselili na kliniko za interno medicino.
Stanje se je izrazito poslabšalo v zadnjih dveh tednih, zlasti pa zadnji vikend, je dejala, boji se, da bo trend še naraščal. Zato vse poziva k zaščitnemu ravnanju. "Bojimo se, da ne bi zmogli," je dejala in dodala, da trenutno žal ni čas za martinovanje.
Izpostavila je tudi spremenjeno starostno strukturo covidnih bolnikov. "V zadnjih dveh dneh je bilo pri nas hospitaliziranih šest bolnikov, mlajših od 40 let," je dejala. Malo manj kot ena tretjina trenutno hospitaliziranih na akutnem oddelku je cepljenih proti covidu-19, delež cepljenih med hospitaliziranimi pa narašča od začetka septembra, ko je bilo takšnih bolnikov deset odstotkov.
Kot je pojasnila predstojnica, je razlag za to več. Znano je, da zaščita, zagotovljena s cepljenjem, pri starostnikih nekoliko upade in tudi po šestih mesecih se priporoča poživitveni odmerek zlasti za starejše od 50 let. Drugi del razlage je ta, da ko je velik del populacije že izpostavljen virusu, se okužbe pojavijo tudi pri cepljenih. Ne smemo pa pozabiti, je dodala, da je cepljeni bolnik šest- do desetkrat bolj zaščiten pred okužbo, prav tako je bolj zaščiten pred težjim potekom bolezni.
Strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin pa je povedal, da je zaradi nastalih razmer izvajanje nenujnega programa na kliniki za kirurgijo skoraj povsem ukinjeno in da so operacijske dvorane zaradi pomanjkanja anesteziologov na voljo samo za urgentne primere, ostale bolnike prenaročajo.
V primerjavi z drugim in tretjim valom je izpostavil, da trenutno država ni zaprta in da se seveda nesreče dogajajo. Travmatologija je polna zaradi nesreč, ob tem se širijo tudi respiratorne okužbe, tako da je celotna klinika za interno medicino polna bolnikov, ki nujno potrebujejo bolnišnično zdravljenje, je dejal. Od približno 800 postelj, ki jih imajo v UKC Maribor na voljo za vse bolnike, jih vsaj od 500 do 600 potrebujejo za zdravljenje ljudi, ki niso povezani s covidom-19.
Ob nadaljnjem trendu naraščanja sprejemov covidnih bolnikov bodo zanje po načrtih namenili prostore najprej klinike za žilno kirurgijo, nato 2. etažo klinike za ginekologijo, ki bi jo preselili v kirurško stolpnico. "Naša maksimalna kapaciteta je mogoče 180 pacientov za akutno obravnavo in približno od 45 do 50 za intenzivno terapijo. Glavni omejujoč faktor so kadri, ki jih zmanjkuje," je dejal Vogrin.
V UKC Maribor zato že iščejo zunanje kadrovske okrepitve, med drugim pri študentih medicine, preklicali so tudi dovoljenja za delo svojim zaposlenim v drugih ustanovah, razen za delo na medicinski fakulteti. Če se bo kriza nadaljevala, bodo morali razmišljati o pripravi zunanjih lokacij v kakšnih športnih dvoranah ali šotorih. Vodstvo UKC od državljanov pričakuje, da bodo končno razumeli, da je situacija kritična.
Na vrhuncu prvega vala epidemije so v UKC Maribor 13. aprila lani skupno zdravili 32 covidnih bolnikov, na vrhuncu drugega vala epidemije pred letom dni, 23. novembra lani, so jih zdravili 218, od tega 47 na intenzivnem zdravljenju. Na vrhuncu tretjega vala epidemije je bilo hospitaliziranih podobno število bolnikov kot zdaj, in sicer so jih 11. aprila letos zdravili 121, od tega 29 na intenzivni negi, kažejo podatki UKC Maribor.
Medtem so v cepilnem centru UKC Maribor ta teden ponovno zaznali povečan interes za cepljenje proti covidu-19, zato bo cepilni center v UKC ponovno odprt tudi ob vikendih, že ta vikend med 8. in 16. uro.
V obdobju od 7. julija letos do 4. novembra so v povprečju cepili 180 ljudi dnevno, skupaj že 17.325 ljudi, samo v četrtek pa se je cepilo 420 ljudi. Cepljenje je možno le s cepivom Pfizer in BioNTech, možno je brez predhodnega naročanja, cepiva pa imajo dovolj, so navedli za STA.
