Bolčina je še enkrat spregovoril o načinu nakupa delnic in prevzemanja koprske družbe Stavbenik. Prve delnice Stavbenika je Primorje kupovalo vse od leta 1999, kasneje pa je od Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) pridobilo 53-odstotni delež. Delnice Stavbenika niso nikoli kotirale na borzi, zato so bili za njihov nakup potrebni dogovori.
Kad in Sod sta za prodajo svojega deleža v Stavbeniku iskala najboljšega ponudnika, za nakup večinskega deleža v Stavbeniku so se potegovali tudi drugi, med njimi je Črnigoj izpostavil tudi SCT in Makro5.
Ker je Primorje že imelo večinski delež v Stavbeniku, želelo pa je pripojiti koprskega gradbinca, so tudi po nakupu delnic od Kada in Soda še vedno odkupovali delnice od drugih prodajalcev. Te so nato preko družbe Vital prodali svojim menedžerjem, ti pa so po pripojitvi Stavbenika po dogovorjene menjalnem razmerju dobili zanje delnice Primorja Holding. Za nakup delnic Stavbenika so vsi vodilni v Primorju v družbi pustili desetodstotni delež svoje neto plače, vse dividende, nagrade in petino izplačil za njihove delovne uspešnosti.
Bolčina je še povedal, da je Primorje družbi Vital dalo posojilo za nakup delnic Stavbenika. Ko je le te prodal vodilnim v Primorju, je za posel dobil zadržani denar vodilnih, ki ga je Primorje v te namene zadrževalo na svojih računih. Za nakup delnic pa so vodilni vzeli tudi posojila pri Novi Kreditni banki Maribor.
Vital je nato s kupninami poplačal tudi najeto posojilo z obrestmi vred, tako da je Primorje prišlo do novih likvidnostnih sredstev. Bolčina je povedal še, da v prvem krogu, ko so vodilni kupili 6674 delnic iz paketa s 95.305 delnicami, sploh ni prišlo do finančnega toka.
Preostanek delnic Stavbenika iz tega svežnja je Vital prodal kasneje, ko je prišlo že do njihove zamenjave z delnicami Primorja Holding po dogovorjenem menjalnem razmerju in je zato vodilnim v Primorju namesto Stavbenikovih prodal delnice Primorja Holding.
Ker naj bi po mnenju tožilke Damjane Bandelj prišlo do oškodovanja premoženja Primorja, saj je Primorje kupilo delnice po ceni 1825 tolarjev, Vitalu pa jih je prodalo po nižji ceni, ji je Bolčina poskušal pojasniti razliko med tržno in dogovorjeno ceno delnic.
Tudi Bojan Kenda, nekdanji prvi mož Vitala, ki je pričal za njim, je povedal, da je sam pri prodaji posloval z dobičkom in da je imel za posamezni posel vedno triodstotno provizijo. Če je prodal delnice Stavbenika torej po nižji ceni, so bile to mogoče delnice, ki jih je Vital pridobil pred nakupom tega velikega svežnja po ceni 1825 tolarjev za delnico.
Kenda je povedal še, da je prvi ponudil delnice Stavbenika Črnigoju, saj je nakupoval te delnice za vodilne v Stavbeniku, do izpeljave posla pa kasneje ni prišlo. O propadlem poslu in slabi volji zaradi izgubljenega denarja in priložnosti lastninjenja je kasneje spregovoril tudi direktor Stavbenika Peter Fabiani, ki pa se podrobnosti poslov z delnicami ni več spomnil.