Doslej so obdelali podatke 4531 migrantov, ki kažejo, da povečini (2349) prihajajo iz Sirije, 1042 je Afganistancev, 694 iz Iraka, 140 pa iz Pakistana. Ostalih 306 je iz drugih držav. Večina je moških, 2285, ostali pa ženske in mladoletniki, je še povedal.
Za mednarodno zaščito je zaprosilo 22 Iračanov, sedem Irancev, šest Kosovcev, štirje Afganistanci, po dva Albanca in dva Nigerijca ter po en Kamerunčan, Maročan, Sirec in Srb.
O ravnanju Hrvaške je Šefic pojasnil, da je še v nedeljo vse potekalo kot načrtovano, v skladu z operativnimi dogovori. Ko je Hrvaška najavila bistveno več migrantov, kot jih je bila Slovenija pripravljena sprejeti, in Slovenija k prihodu vlaka ni dala soglasja, pa so se zadeve zapletle, je dejal.
"Od takrat je komunikacija s Hrvaško bolj ali manj prekinjena, njihove odzivnosti ni bilo več," je povedal in dodal, da so tudi danes s Hrvati skušali vzpostaviti stik, a neuspešno. Kot še pravi, Hrvaška v nobenem primeru ne upošteva dogovorov in ravna absolutno nesprejemljivo. Slovenija pa vedno novih prihodov ljudi na svoje meje ne more preprečiti.
Pri sprejemu ljudi poskušajo zadeve pospešiti kolikor se da, nekatere prebežnike z meje odpeljejo tudi neposredno v nastanitvene centre in tam opravijo tudi registracijo. Prav tako skušajo vzpostaviti dodatne namestitvene zmogljivosti. Ob tem upajo, da se bo stanje umirilo, saj Hrvaška vzpostavlja nov namestitveni center za 15.000 ljudi, je dejal.
Po besedah generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Darka Buta s tem, ko se nabor nastanitvenih centrov širi, potrebujejo tudi več prostovoljcev. Zato so se danes že dobili na sestanku z nevladnimi organizacijami in se dogovorili, da bodo skušali čim prej zagotoviti dodatne ljudi. Trenutno sicer predvsem širijo ogrevane površine, predvsem šotore na območju Šentilja.
Glede sodelovanja Avstrije Šefic pravi, da se "zelo trudi, da bi nam šla nasproti v tej resnično veliki težavi, v kateri se je Slovenija zaradi že pojasnjenih razlogov znašla". Državni sekretar verjame, da je tudi Avstrija v velikih težavah.
Na slednje po njegovih besedah opozarja tudi Avstrija sama, ki Sloveniji pogosto sporoča, "da moramo biti pri pošiljanju migrantov minimalni". Po besedah državnega sekretarja bodo Avstrijo, s katero so v nenehnih stikih in pogovorih, prosili, naj še nekaj dni sledi zaprosilom za sprejem migrantov iz Slovenije.
Je pa Šefic potrdil, da Avstrija v zadnjih dneh sprejema manj migrantov, kot jih je prej, kar je po njegovih besedah posledica tega, da je tudi Nemčija omejila sprejem, zaradi česar se število migrantov v Avstriji povečuje. "Počasi prihajamo v položaj, ko bo nujno začeti urejati zadeve pri izvoru, to je v državi prvega vstopa v EU, Grčiji," je dejal.
Zanikal je navedbe, da sta Avstrija in Nemčija Sloveniji ponudili pomoč pri varovanju meje, posledično pa tudi navedbe, da je Slovenija to pomoč zavrnila. "Razmišljamo pa v smeri, da bi nekatere države, ki so pripravljene pomagati pri varovanju meje, k temu povabili. Potekajo preliminarni pogovori o tem," je dejal.
V vladi o postavitvi ograje na meji po besedah Šefica ne razmišljajo. Kot je dejal, po izkušnjah, ki jih imajo, sama ograja namreč nima prave funkcije, v kolikor se za njo ne nahajajo varnostne sile. Naša južna meja je dolga 670 kilometrov in ima zelo malo naravnih preprek, zato bi za takšno ograjo potrebovali ogromne varnostne sile, je dejal.
To, kar se na meji dogaja danes, so sicer po besedah državnega sekretarja "tipični primeri prebijanja meje".
Po besedah Šefica Slovenija položaj z migranti še vedno obvladuje. Trenutno ga obvladuje zgolj s policijo in pomoč vojske še ni potrebna, saj imajo še dovolj rezerve za menjave in krepitev policijskih enot. Če se bo pa trend nadaljeval, bo najbrž treba aktivirati tudi vojsko, da se bodo policijske redno obnavljale.
V državi je po njegovi oceni okoli 4000 do 4500 migrantov, se pa ta številka vseskozi spreminja, saj nekateri odhajajo, drugi pa prihajajo, nekateri pa tudi še niso registrirani, je dejal.
Špekulacije, da naj bi Nemčija zaprla mejo, so na MNZ slišali, a kot pravi Šefic, je informacija absolutno nepreverjena, uradne potrditve nimajo.
Na MNZ razmišljajo tudi že o dolgoročnem upravljanju z migracijskim tokom. Zdaj namreč rešujejo trenutno stanje, a želijo vzpostaviti bolj dolgoročne rešitve in razmišljajo vzpostavitvi nečesa podobnega, kot je v 90. letih bil urad za begunce.