Zaradi spremenjenih podnebnih razmer tudi Slovence čaka pomanjkanje pitne vode, vročinski valovi, slabša pridelava kmetijskih pridelkov in višja cena hrane, širjenje bolezni, več psihičnih težav in večje število smrti. Pa ne nekje daleč v prihodnosti. To je grožnja, ki jo že doživljamo.
Še bolj se bodo širili virusi in bakterije, več bo nenadnih infarktov in raztresenih ljudi za volanom. Kmetje bodo spet jezno gledali v nebo in zdravniki bodo imeli polne roke dela. Klimatskim spremembam se sicer ni mogoče izogniti, a kljub temu moramo ukrepati za njihovo zmanjševanje, je nedavno povedal Marijan Ivanuša, vodja svetovne zdravstvene organizacije pri nas. Večina teh ukrepov presega področje zdravstvenih sistemov, tičejo se transporta, smotrne uporabe energije in podobno, hkrati pa je lahko pomemben tudi zdrav način življenja, kamor sodi tudi manjša uporaba avtomobila, in več fizične aktivnosti.
Širjenje bolezni
V Sloveniji smo pri vplivih podnebja na zdravje ljudi za zdaj imeli opraviti predvsem z vročinskimi valovi, občasnim pomanjkanjem pitne vode na nekaterih območjih, nesrečami ob vremenskih ujmah in z boleznimi, ki jih prenašajo klopi in so izrazito odvisne od podnebnih razmer. »V prihajajočih letih pa se lahko tudi pri nas pokažejo težave pripreskrbi s pitno vodo, hrano, večjo pogostnostjo poplav, požarov in suš ter širjenjem nekaterih bolezni na nova območja,« meni znana klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Pojasnila je, da so potencialni vplivi spremenjenih podnebnih razmer na zdravje in počutje ljudi tako neposredni in posredni. Neposredni vplivi so toplotna obremenitev, stres zaradi mraza, vplivi kakovosti zraka in obremenjenost z alergogeni, vpliv hitrih vremenskih sprememb in posledice ekstremnih vremenskih dogodkov. Spremenjeno podnebje pa vpliva na zdravje tudi posredno, prek ekosistemov, hidrološkega cikla, proizvodnje hrane in prenašalcev bolezni. Spremenjene podnebne razmere bi lahko vplivale na povečanje odpornosti posameznih vrst bakterij za zdravila. »Tudi možnost razvoja novih vrst bakterij in virusov je realna grožnja, če bi se porušila biološka usklajenost ekosistemov,« je še dodala.
Strokovnjaki v Evropi že ugotavljajo širjenje borelioze in klopnega meningoencefalitisa proti severu naše celine in višje v hribe. Če se spomnite, se je lani tudi na Goriškem pojavil tigrasti komar, ki sicer prenaša virus Chikungunyja. Pomanjkanje vode namreč poslabša higienske razmere in omogoči širjenje bakterij, virusov in parazitov, ki so v onesnaženi vodi in hrani. Po mnenju Ivanuša lahko tudi letos pričakujemo v Sloveniji večjo obolevnost zaradi driske. Da jo dobite, ne bo treba v Egipt ali Tunizijo.
