Pred pristojni odbor prihajajo fiskalno pravilo, davčne blagajne in strategija upravljanja kapitalskih naložb
Člane odbora za finance in monetarno politiko v torek čaka izjemno naporna in obsežna seja, saj bodo na njej obravnavali več ključnih odločitev. Na dnevnem redu imajo tako predlog izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu, s katerim se bo določilo izvajanje te zahteve, predlani zapisane v ustavo.
Predlog je že prestal prvo branje v DZ, za sprejem pa je potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev. Trenutno je glede aktualnega predloga usklajena koalicija, podporo pa so mu napovedali tudi v NSi, če bodo sprejeti njihovi popravki. Za sprejem bi potrebovali vsaj še glasove ZaAB, ki je sicer izrazila nasprotovanje predlogu, a pogajanja z najmanjšo parlamentarno stranko še potekajo. Podporo lahko koalicija še vedno išče tudi pri SDS, čeprav ta ni bila del zadnjih usklajevanj. ZL je medtem odločno proti fiskalnemu pravilu.
Odbor za finance se bo poleg tega opredelil do odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, ki razvršča podjetja med strateške, pomembne in portfeljske naložbe. V državnem lastništvu je 91 naložb, od teh jih je strateških 24, pomembnih 21, ostale so portfeljske. Strategija je razburkala tudi koalicijo, odprta vprašanja pa bo koalicija reševala v parlamentarnem postopku. Pred dnevi so se koalicijski partnerji sicer dogovorili, da bo Zavarovalnica Triglav v klasifikaciji opredeljena kot strateška naložba. Sicer pa z dokumentom ni zadovoljen praktično nihče. V SDS mu denimo očitajo, da zaustavlja privatizacijo in razvoj slovenskih podjetij, v ZL nasprotno trdijo, da se z njo daje vladi bianco menico za privatizacijo.
Člani odbora za finance imajo na dnevnem redu tudi predlog zakona o davčnem potrjevanju računov, ki daje podlago za uvedbo elektronskega potrjevanja računov pri plačevanju blaga in storitev z gotovino oziroma uvedbo t. i. davčnih blagajn. Sistem naj bi po načrtih vlade zaživel 2. januarja 2016. Predlog je že prestal prvo obravnavo. Poslanci se načeloma strinjajo, da bodo pripomogle k zmanjšanju sive ekonomije, a opozarjajo na dodatne stroške za gospodarstvo. Številnim se zdijo sporne tudi kazni.
DZ zadnji dan seje še o poplačilu varčevalcev LB
Z obravnavo predloga zakona za poplačilo deviznih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke (LB) v Zagrebu in Sarajevu pa se bo v ponedeljek zaključila redna junijska seja DZ. Predlog zakona med drugim določa verifikacijski mehanizem zahtevkov in izhodišča za izplačilo obresti na stare devizne vloge. Prva izplačila, ki bodo enkratna, je pričakovati prihodnje leto. Vlada ocenjuje, da bo za izvršitev sodbe potrebnih skupno 385 milijonov evrov.
Večina poslancev se sicer strinja, da lansko sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice glede poplačila varčevalcev LB treba izvesti, imajo pa pomisleke glede vladnega predloga. Soglašali so tudi, da gre za hud udarec za Slovenijo - tako z javno-finančnega vidika kot tudi z etičnega vidika.
Ustavna komisija o treh predlogih ustavnih sprememb
Veliko dela bo imela tudi ustavna komisija, ki se bo v torek sestala kar na treh zaporednih sejah. Najprej ima na dnevnem redu predlagane spremembe ustave, s katerimi v SDS predlagajo, da bi DZ, ko bi odločal o predsedniku vlade, istočasno odločal tudi o listi kandidatov za ministre, prav tako bi imel premier možnost, da sam razrešuje ministre in imenuje nove. Ustavna komisija je že ustanovila strokovno skupino, ki se je opredelila do predloga ter v svojem mnenju predlaga, naj ministre na predlog premierja raje imenuje in razrešuje predsednik republike.
Ustavna komisija bo nadaljevala tudi razpravo o predlogu ustavnih sprememb, ki bi na predlog SD, DeSUS, ZL in ZaAB omejile obseg financiranja programov zasebnih šol. Na tokratni seji bo ustavna komisija predvidoma ustanovila strokovno skupino, čeprav si predlagatelji, sodeč po predstavljenih stališčih poslanskih skupin na prejšnji sej, potrebne dvotretjinske večine ne morejo obetati.
Člani ustavne komisije se bodo lotili tudi predloga ZaaB, DeSUS, SD in ZL za vpis pravice do pitne vode v ustavo. Kakšna bo usoda tega predloga, še ni znano, je pa premier Miro Cerar dejal, da je zelo naklonjen razpravi o ustavnih spremembah s tega področja, a pred podporo predlogu pričakuje mnenje ustavnopravne stroke.